Moja prva spletna objava

Živjo! Sem Ana in letošnje leto je bilo zame polno novih izkušenj in doživetij. Ker je bilo to moje prvo leto pravega samostojnega življenja izven dosega staršev ali dijaškega doma, sem se na lastni koži vsak dan učila čisto pravih življenjskih lekcij. Že prej sem sicer spoznavala, kakšen človek želim biti in kaj si zares želim početi celo življenje, a letos so se le-ta spoznanja le še bolj poglobila.
To, da želim postati učitljica, me žene naprej – če kdaj dobim kakšno slabo oceno, če imam slab dan ali pa če nisem prepričana v svojo vrednost. Vem, da se med otroki dobro počutim in ker me vsakič znova sprejmejo, sem lahko mirna, da me po koncu študija čaka služba, ki mi je pisana na kožo.
Delo z otroki me je le še bolj navdušilo lani na počitnicah Biserov, kjer sem bila animatorka otrokom iz socialno ogroženih družin. Počitnice so vsako leto na morju, organizira pa jih slovenska Karitas. Biti animator med tistimi otroki je res poseben občutek, saj so iskreno hvaležni za tvoj čas, ki jim ga nameniš in za ostale dobrine, najbolj pa se jim oči zasvetijo ob pogledu na morje, saj ga nekateri vidijo prvič. Lani sem doživela prav poseben občutek zadovoljstva, ko sem ves teden učila plavati sedemletnega fantka, ki je, tako kot tudi veliko drugih, morje videl prvič. Ves teden sem ga spodbujala, ob njem plavala ter mu zagotavljala občutek varnosti, nato pa je konec tedna kar naenkrat sam splaval. Kako sva bila oba srečna!
In kako dober občutek je to, da nekemu tako nadobudnemu bitju, kot je otrok, predajaš svoje znanje, poleg tega pa ga učiš življenjskih lekcij, katere se mu mogoče tisti trenutek ne zdijo pomembne, a se jih bo zagotovo spomnil kdaj kasneje.
Učiteljski poklic pa ni le to, kar ti predajaš otrokom, ampak je predvsem to, kar oni dajejo tebi – otroško razigranost, brezskrbnost in naiven pogled na svet. Tudi tega nam odraslim manjka, saj naš vsakdan lahko hitro postane zdolgočasen in monoton, na svet pa prevečkrat gledamo negativno in tako ne znamo uživati v trenutku, ki nam je dan.
Mogoče učiteljski poklic preveč olepšujem in prepričana sem, da bom ob vstopu v razred doživela tudi veliko negativnih izkušenj. A vseeno verjamem, da me bodo le-te še bolj okrepile in izpopolnile.

Poleg tega, da učitelj zna delati z otroki, pa se mi zdi pomembno, da ima določene kompetence in ena od njih je tudi digitalna. Do zdaj sem IKT tehnologijo uporabljala za predstavitve (programi kot so PowerPoint, Prezi) in pisanje seminarskih nalog v programu Microsoft Word. IKT tehnologija me ni zanimala kaj dosti, zato je tudi nisem toliko uporabljala. Letos pa sem na vajah iz IKT-ja spoznala, da je tehnologija veliko več kot le programi, ki sem jih poznala prej. Všeč mi je, da smo se na vajah spoznavali s programi, ki bodo nam, bodočim učiteljem, zagotovo pomagali, da bo pouk bolj razgiban. Otroci so zelo spretni z računalniško tehnologijo in ker jih zelo zanima delo z računalniki, se mi zdi, da jim je učenje preko njih zelo zanimivo.

Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

Deli
Share on FacebookShare on Google+Pin on PinterestBuffer this page
(Skupno 14 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Dostopnost