Kreiram splet

Pozdravljeni!

Sem Tina, stara sem 20 let in sem študentka na Pedagoški fakulteti, smer razredni pouk. Torej, učiteljica naj bo! To je nekaj, kar si želim početi. Za ta poklic sem se odločila na podlagi tega, da sem se vprašala, kaj želim v življenju početi in se tega ne naveličati. Odgovor je bil preprost: v življenju hočem biti obdana z iskrenimi, polnimi življenja, pridnimi pa tudi tistimi malo nagajivimi otroci. Učiteljica razrednega pouka je tista, ki otroke v prvih letih izobraževanja usmerja, z njimi poskuša ugotoviti, kaj jih veseli, v čem so dobri in v čem ne, ter na tem področju bolj delati. Učiteljica je kot druga mama. Z njimi preživi skoraj vse dopoldneve in jih na interaktiven način želi narediti samostojne, uči jih misliti s svojo glavo, torej da o nečem podajo mnenje.

Poleg tega, kar si v življenju želim početi pa je na drugi strani tudi tisto, kar v življenju že rada počnem. Rada sem v družbi z nasmejanimi ljudmi, rada ustvarjam, igram klavir, sem z družino, predvsem pa rada treniram borilne veščine. Šport, ki ga treniram že 11 let, se imenuje ju-jitsu. Da pa ne boste imeli napačne predstave, to ni šport, ki spodbuja nasilje. Pri samoobrambi se ne učimo pretepati. Samoobramba kot takšna je namenjena – kot že ime pove – prvenstveno obrambi in ne napadu. Torej, učimo se načinov, kako se v različnih situacijah čim bolje ubraniti pred morebitnim napadalcem ali napadalci. V tem športu uspešno tekmujem na svetovni ravni.

(Vir: pexels.com)

Z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo sem se prvič srečala leta 2009. Prvenstveno zato, ker sem postajala bolj samostojna in so mi starši priskrbeli telefon, ki pa je bil takrat namenjen le za ustvarjanje sporočil in klicanje. Ni bil še tako napreden, kot so današnji telefoni. Postopoma sem v šolske namene začela uporabljati računalnik. To je bilo v 6. razredu. Do takrat pa sem predstavitve izvajala s plakatom. V 6. razredu se je torej začelo spoznavanje računalnika, uporaba windowsa in posledično aplikacij, ki jih dobiš s tem programom. Prve aplikacije, ki smo se jih učili uporabljati so bile spletne strani, power point, word, slikar, namizje, … V 7. razredu smo dobili še predmet računalništvo, kjer smo naše znanje, ki smo ga pridobili s pomočjo družinskih članov, še poglobili s pomočjo strokovnjakov na tem področju. Izvedeli smo za razne bližnjice, kako se do česa hitreje pride, kako neko besedilo napisati hitreje, kako ga narediti interaktivnega, … Danes mi vse to še kako prav pride, saj je šolanje odvisno prav od tega – od IKT tehnologije. Še posebej v današnjih časih, ko šolanje za vse poteka preko spleta. Brez znanja uporabe le tega, bi bilo šolanje nemogoče. Sedaj, ko sem pridobila že nekatere osnove, je dobro, da tudi ko dobim neko nalogo z uporabo IKT, se za detajle, kako nekaj narediti, lahko pozanimam na spletu (vprašam prijatelje, vpišem v brskalnik, …).

Pomen IKT – ja se mi že na splošno zdi zelo pomemben. V mojem bodočem poklicu pa še bolj. Veliko hitreje se opravi kakšno poročilo, vpisuje ocene, lažje komunicira s starši, učenci, … Kako pomemben je IKT v mojem bodočem poklicu se vidi prav zdaj, v času koronavirusa. Vse poteka preko tega, vsako nalogo, snov, se pošilja preko tega. Posledično znanje o IKT obnavljajo starši, otroci pa jih opazujejo in posnemajo. Tako bodo hitreje postali samostojni in razgledani, saj se na spletnih omrežjih pride do marsikaterih informacij. Da pa se navežem še na mojo mladost in uporabo IKT – ja, bi omenila, da bi mi kaj hitro prav prišlo opozorilo kako in kaj objaviti na spletnih omrežjih, kaj je varno klikniti in kaj pustiti na miru, katera aplikacija je najboljša za nek določen izdelek, … Na vse to skupaj, bi bilo učence priporočljivo opozoriti že takoj, ko prestopijo prag šole. To pravim predvsem zato, ker v današnjih časih ni več otroka, ki v roki ne bi držal ali pa uporabljal novodobne tehnologije. Kaj hitro se lahko zgodi, da na splet pridejo fotografije, ki ne želimo, da se objavijo. Pa ne samo fotografije, tudi kakšni osebni podatki in podobno. Tako da menim, da je otroke o nevarnostih o rabi IKT – potrebno informirati čimprej.

Za več uporabnih podatkov, na kaj otroke in mogoče tudi samega sebe opozoriti pri uporabi IKT, pa si lahko pogledate na eni izmed strani o varni rabi interneta safe.si.

(Vir: pexels.com)

Refleksija in samovrednotenje

V tem projektu sem ponovno obnovila znanje o tem, kako se ustvari interaktivno besedilo, kako ustvariti povezavo v besedilo, kje se dobi slikovno gradivo, ki je brezplačno za uporabo in drugo. Vse to skupaj mi bo prišlo prav, saj veliko otrok s tem, ko ne ve kako poiskati določeno sliko, išče po vsem spletu in kaj hitro krši avtorske pravice. To želimo preprečiti, učencem pa bo kasneje, ko bo vse skupaj ostreje ocenjevano, prišlo prav. S sestavljanjem besedila pa sem poglobljeno razmislila, kolikokrat mi prehitro kaj objavimo, pa se ne zavedamo, da to ostane za vedno nekje, kaj šele otroci. Ti še hitreje objavijo na splet stvari, ki jih bodo kasneje obžalovali. Še huje pa je, da se tako lahko spravijo v nevarnost. Z objavljanjem neprimernih slik pa si kasneje lahko tudi uničijo možnosti, pri sprejetju v novo službo. To je le ena od nevarnosti. S sestavljanjem sem prav tako obnovila znanje o tem, kdaj sem se s čim prvič spoznala, kdaj in na kakšen način ter s katerim namenom. S temi podatki lahko tudi primerjam, kdaj se otroci spoznavajo z IKT v današnjih časih. Odgovor na to že poznamo – veliko hitreje. Nekateri že pred drugim letom razumejo, kako približno uporabljati mobilno tehnologijo na osnovni ravni (primer: odklepanje telefona, odpreti aplikacijo youtube, poiskati željen posnetek in premikati dalje).

Če bi imela več časa, bi verjetno veliko več napisala, kaj si mislim o uporabi IKT – ja pri otrocih, preden vstopijo v šolo in pa o tem, kako pomembno je, da se zavedamo posledic, ko nekaj objavimo na spletu. O tem bi se dalo razglabljati tudi z drugimi bodočimi učitelji in ugotovitve napisati v objavo. Prav tako bi naša mišljenja lahko primerjali že z izkušenimi učitelji razrednega pouka in pa za malo bolj napredno raziskavo, vse skupaj primerjali še s strokovnjaki na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Predvsem bi nas zanimalo to, kakšno znanje o tem imajo otroci na razredni stopnji in potem kasneje v 7. razredu.

Največ časa sem posvetila delu, kjer sem se opisala. Vsekakor sem se hotela opisati na čimbolj zanimiv način, da bi ljudje ob napisanem dejansko začutili, kako polna sem energije, da komaj čakam, da začnem opravljati poklic razrednega učitelja in da ne dvomim o tem, da si to želim početi, torej da imam jasne cilje. Vsekakor se mi zdi pomembno, da ima bodoči učitelj razjasnjeno pri sebi, kaj ima rad, v čem je dober in kako bo vse znanje uporabil pri bodočem poklicu.

Moje delo se mi zdi dobro razloženo, natančno in razumljivo. Vsi podatki so si med seboj enakovredni, kar pomeni, da vse skupaj ne bi mogla napisati krajše. Naloga se mi zdi opravljena, saj sem sledila vsem navodilom, izpolnila pa sem jih po svojih najboljših močeh.

Naučeno in obnovljeno znanje, bom s tem delom lahko uporabila v svojem bodočem poklicu. Vse to mi bo pomagalo pri pisanju raznih poročil, poglobljeno razmišljanje o dani temi pa bom lahko delila z bodočimi učenci. Naučila sem se, kje najti slike, kjer licenca ni potrebna in se posledično izogniti kršenju kakršnihkoli avtorskih pravic, naučila sem se tudi, kako zaščititi svoje delo. Vse to znanjem lahko prav tako delim naprej z bodočimi učenci.

Pri tej nalogi mi je bilo najljubše ponovitev znanja o avtorskih pravicah, kdaj jih uporabiti in kako zaščititi svoje delo, saj mi bo to pri poklicu prišlo še najbolj prav. Prav tako pa mi je všeč, da pri svojih bodočih predstavitvah lahko uporabim slike z določenih strani, kjer ni potrebno navajanje licenc in si posledično prihraniti čas. Najmanj pa mi je bilo všeč vrednotenje, saj svojega dela ne ocenjujem sama, saj se mi bo vedno zdelo, da nekaj manjka, ni izpopolnjeno in marsikomu ne bo všeč, čeprav sem se potrudila maksimalno.

Pri tej nalogi ne bi spremenila ničesar, saj je vsak del prispeval k obnovitvi nekaterega znanja, ki nam bo kasneje prišel še kako prav. Vsako citiranje, vstavljanje slik, URL naslovov, uporaba velike začetnice in ločil, … Vse skupaj nam pride prav za vajo, da vse skupaj ponovimo, če pa kdo opazi kakšno napako, nas na to lahko opozori in se s tem še dodatno kaj naučimo.

 

Licenca Creative Commons
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.

Deli
Share on FacebookShare on Google+Pin on PinterestBuffer this page
(Skupno 14 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost