Kje sem doma?

Že kot otrok lepega dneva nisem nikoli preživela v hiši pred televizijo ali računalnikom in tako ostaja še danes. V hribih se počutim bolj doma kot v računalniški učilnici (a se na srečo rada lotevam novih in neznanih izzivov :). V hribe me vleče v vseh letnih časih: spomladi, poleti in jeseni peš, pozimi pa s smučmi. Ker je trenutno bolj aktualno turno smučanje, mu bom v nadaljevanju namenila nekaj besed.

Na kratko o turnem smučanju

Turno smučanje je kombinacija gorništva in smučanja izven urejenih prog. Tako smuči kot smučarski čevlji so posebej prilagojeni tej vrsti športa. Smuči so veliko lažje od običajnih alpskih, poleg tega pa imajo prilagojene tudi vezi, saj se med hojo dviguje le smučarski čevelj, ne pa celotno okovje. Obvezno opremo za turno smučanje poleg smuči in smučarskih čevljev sestavljajo še palice, “kože” (to so trakovi, ki se jih pred vzponom prilepi na spodnjo stran smučke ter smučem onemogočajo, da bi drsele), čelada in tako imenovani lavinski trojček, ki ga sestavljajo žolna, sonda ter lopata. Za zahtevnejše ture je treba v nahrbtniku imeti tudi dereze in cepin.

Med turnim smučanjem se združita umirjena narava, odeta v zimsko odejo in adrenalin, ki se s svetlobno hitrostjo pretaka po tvojih žilah. Ni lepšega občutka, kot je ta, ko se po dolgem vzponu in malici na vrhu gore s smučmi zakadiš v sveže zapadli sneg. A pozor! Snežne razmere so še posebej v gorah velikokrat zelo nepredvidljive. Potrebno je globoko spoštovanje do narave in njenih zakonov. Veliko nevarnost predstavljajo snežni plazovi, zato se je pred vsakim načrtovanjem vzpona potrebno pozanimati, kakšno je stanje v visokogorju. To lahko storiš tukaj.

Turno smučanje je torej čudovit, a tudi nevaren šport. Zanj sta potrebna dobra telesna pripravljenost in tudi nekaj smučarskega znanja. Če zimo raje preživiš ob toplem kaminu z vročo čokolado v rokah, na saneh, drsalkah ali alpskih smučeh pa te povabim, da gore obiščeš poleti. Obljubim, da ne boš razočaran/a. 🙂

Razgled, ki poplača dolg vzpon.

IKT v mojem živlenju

Če pomislim na hitro, se mi zdi, da IKT v svojem življenju ne uporabljam tako veliko. A po daljšem premisleku ugotovim, da si življenja brez tega ne predstavljam več. Prvič sem se z IKT srečala že v otroštvu, ko sem kdaj pa kdaj skupaj z bratom igrala računalniške igre. Kasneje v šoli, še posebej na predmetni stopnji, sem IKT začela uporabljati za govorne nastope, pisanje prispevkov za šolsko glasilo, kot pomoč pri domačih nalogah ipd. V srednji šoli, še posebej v obdobju pandemije, se je moja uporaba IKT eksponentno povečala. Od takrat naprej imam večino zapiskov, učnih listov in ostalih šolskih stvari shranjenih na računalniku, še danes pa kakšen sestanek v živo nadomesti video klic. IKT uporabljam za plačevanje, komunikacijo, branje novic, iskanje podatkov itd. Uporabljam kar nekaj socialnih omrežij (npr. Facebook, Instagram, Tiktok, Snapchat) ter pogosto tudi spletne trgovine. Na neznano pot se skoraj nikoli več ne podam z zmeljevidom v roki, temveč uporabim spletni zemljevid.

IKT in moj bodoči poklic

Kot bodoča učiteljica, se mi zdi pomembno, da sem s področjem IKT dobro seznanjena. S pomočjo IKT bom otrokom marsikatero stvar lažje ponazorila, komunicirala s starši, pravilno uporabljala avtorska dela ter tudi svoja na primeren način zaščitila. Na spletu je dandanes dostopnih veliko gradiv, ki učitelju olajšajo delo ter obogatijo njegovo razlago. Poleg tega pa si želim, da bi tudi učencem znala predstaviti tako dobre plati kot pasti in jih učila pravilne uporabe IKT, ki bi jim olajšala in popestrila učenje.

Refleksija

Kaj sem se novega naučila v tem projektu?

Napisala sem svojo prvo samostojno objavo za spletno stran, seznanila sem se z licencami ter spoznala, da je pomembno, da stvari objavljamo premišljeno.

Kaj bi dodala, spremenila, izboljšala, če bi imela več časa?

Zelo redko urejam posnete slike, zato si želim več znanja pridobiti tudi na tem področju. Izbrano sliko bi uredila s programom za urejanje slik.

Kateremu delu si posvetila največ časa in zakaj?

Pri pouku nam je profesorica na zelo jasen in razumljiv način pokazala, kako sploh narediš objavo, kako dodaš link, licence itd., zato mi te stvari niso vzele veliko časa. Precej več časa sem porabila s samim pisanjem prispevka.

Kako ocenjuješ svoje delo glede na dan kriterij ocenjevanja?

Želela sem si dobro opraviti delo, zato sem mu tudi namenila kar nekaj časa. Mislim, da mi je to do neke mere uspelo, se pa zavedam, da bi lahko marsikatero stvar tudi izboljšala oziroma nadgradila, če bi se seznanila z vsemi možnostmi, ki jih ponuja Arnes Splet.

Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabila tekom študija in na svoji poklicni poti?

Kot sem že omenila, sem se naučila napisati spletno objavo, uporabljati licence, spoznala pa sem tudi, na kakšen način preverim, kako je določena slika avtorsko zaščitena. To so tri stvari, ki mi bodo v bodoče prišle zelo prav.

Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj?

Najljubše mi je bilo novo pridobljeno znanje uporabiti v praksi, npr. zaščititi mojo sliko z licenco, najmanj pa pisanje prispevka, saj mi je vzelo kar nekaj časa.

Kaj bi spremenila v definiciji projekta, da bi bil boljši?

Projekt se mi zdi zelo dobro zastavljen. Mogoče pa bi bilo dobro, da bi se naučili uporabiti še kakšno orodje, ki bi objavo naredil še bolj pregledno in zanimivo.

Trupejevo poldne by Filipa is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

(Skupno 21 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost