Kreiram splet

Pozdravljeni,

sem Aljaž in prihajam iz glavnega mesta naše domovine. Študiram na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, na oddelku za razredni pouk. Prav tako sem animator v salezijanskem mladinskem centru, kjer vodim različne aktivnosti za otroke in mlade. Preostanek časa, pa namenim udejstvovanju na področju glasbe in športa.

Uporabi IKT v izobraževanju se seveda, kot skoraj vsak drug šolobvezni otrok nisem mogel izogniti. Večji pomen je imela predvsem od 6. razreda naprej, ko so našo matična učilnico opremili z elektronsko tablo. Tako sem se sčasoma izuril v uporabi nekaterih programov kot so Microsoft Word, Powerpoint in delno tudi Excel. V gimnaziji tako nisem imel problemov pri predmetu informatika. Poudariti moram, da mi je pridobljeno znanje koristilo tudi na drugih področjih predvsem v okviru prostovoljskega dela v mladinskem centru.

Uporaba IKT je za učitelja v 21. stoletju izjemnega pomena. Kljub temu je potrebno dodati, da je za otroke zelo pomembno, da se učijo pisati in brati “lastnoročno”, saj ne gre zgolj za končni učinek – napisati poved – ampak za proces, ki pomembno vpliva na možganske funkcije malih ljudi, na katerih svet stoji. Tako bom v svojem poklicu definitvno spodbujal učence, da kakšno predstavitev izdelajo po tradicionalni metodi. Moramo vedeti, da otroci danes ogromno časa preživijo na ekranih, mnogo manj pa med svojimi vrstniki, torej mora biti uporaba IKT v izobraževanju premišljena. Strogo zagovarjam prepoved mobilnih telefonov v osnovnih šolah (še posebej to velja za prvo in drugo triletje). Kljub vsemu, pa to ne sme biti razlog, da bi se absolutno odpovedali novi tehnoligiji, še posebej, ko nam ta lahko ponudi boljšo ali nazornejšo predstavitev nekega problema oz. izbrane tematike.

(Vir slike: Pixabay)

Povezava do tematskega članka je tukaj.

Refleksija in samovrednotenje

Marsikaj sem o IKT poznal že doslej, hkrati pa je tudi nekaj novosti, ki sem se jih  naučil v tem projektu. Večina je povezanih in uporabnih za moj bodoči poklic. Pomembno je razmišljati o temah, ki se nam kot mladi generaciji zdijo samoumevne, ampak iz samoumevnosti še nikoli ni prišlo do izboljšav, zato je pomemben razmislek, h kateremu nas je spodbudil tale projekt.

Če bi imel več časa, bi morda olepšal objavo, dodal še kakšen odstavek ali sliko. Ne glede na vse sem tudi v ta izdelek kliničnih vaj vložil, kar nekaj truda in predvsem časa.

Največ časa sem definitivno posvetil ubesedenju svojih misli in pa branju članka. Menim, da mi je šlo dokaj gladko, saj sem od začetka natančno vedel kakšna bo rdeča nit zapisanega.

Nerad ocenjujem samega sebe, saj pri tem lahko pride do pretirane hvale, v Sloveniji pa bolj pretirane kritike. Poskušal bom podati kar se da trezno oceno. Besedilo je ustrezno, slika primerno izbrana in pravilno opremljena z licenco. Prav tako kot avtor nisem razkrival zelo osebnih podatkov. Izdelek je opremljen s hiperpovezavo do članka, ki se tematsko navezuje na zapisano. Zato nalogo ocenjujem kot odlično opravljeno.

Tekom študija in svojega bodočega poklica bom imel vsekakor možnost, da pridobljeno znanje uporabim. Upam, da bom ta potencial kar najbolje izkoristil. IKT ne bom uporabljal vedno in za vsako ceno, ampak takrat, ko mi bo njihova uporaba predstavljala primerjalno prednost pred drugimi/konvencionalnimi načini predstavitve neke teme/problema.

Najlubše pri projektu mi je bilo, da imam svobodo domisleno ubesediti svoje razmišljanje in podati tudi svoje mnenje. Kot bi rekel Srečko Kosovel: “Zato ne bodimo mehanični, ampak bodimo električni.” Možnost, da v neki temi lahko dodajam tudi svoje mnenje je nekaj življenskega/električnega v tem mehaničnem svetu, ko šteje samo neosebni rezultat. Najmanj mi je bilo všeč, da sem za izdelek porabil relativno veliko časa, tik pred izpitnim obdobjem, za kar sem si sam kriv, ampak mi kljub temu, to ni bilo všeč.

Zasnova projekta je dobra. V njem se lahko preveri uporaba števlinega znanja, ki smo ga pridobili skozi leto. Nimam pripomb.