KREIRAM SPLET
~ projektna naloga ~
Moje ime je Miha in ena izmed vrednot, ki se mi zdijo v današnjem svetu zelo pomembne, je tudi učenje ali še boljše, vseživljenjsko učenje. Zaradi takšnega načina razmišljanja v svojem življenju vedno iščem nove, neznane stvari, ki jih z veseljem raziskujem in osvajam. Tako se v prostem času zelo rad ukvarjam z raznimi športi, kuham in berem knjige, predvsem na tematiko psihologije, prehrane in osebne rasti. Kadar mi čas dopušča se posvetim učenju nemščine in arabščine. V zadnjih tednih so me okoliščine spodbudile tudi v raziskovanje investiranja in finančni svet, kar mi prinaša še posebej velik izziv in hkrati veselje.
V nadaljevanju prispevka bom z vami delil nekaj več o informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT), mojih izkušnjah, prepričanjih in pogledih ter mnenju o teži IKT v učiteljskem poklicu.
Že kot otrok sem bil zelo radoveden, tako da sem veliko svojega časa preživel zunaj in raziskoval okolico. Nasprotje je moj dve leti starejši brat, ki mi je prvi predstavil eno izmed naprav IKT – telefon. Spominjam se, da je imel zelo majhen ekran zeleno-sive barve. Takrat še ni bilo interneta. Tako je edino zabavo predstavljalo klicanje neznanih številk in igranje ene in edine igre na telefonu – kače. Kmalu pa nama z bratom ni bil več dovolj, saj sva spoznala, da obstajajo naprave z veliko večjim ekranom, kot ga ima telefon. Ugotovila sva, da obstajajo računalniki in še preden sem vstopil v prvi razred, sem že vedel kako uporabljati miško in zapolniti svoj prosti čas. To je bilo obdobje, ko so mi mobilni telefoni in računalniki pomenili nič drugo kot zabavo. Z vstopom v osnovno šolo sem spoznal, da ima šola veliko računalnikov, s katerimi so upravljali le učitelji, vendar takrat še niso imeli spletnih učilnic in e-redovalnic, ampak le dva zvezka v fizični obliki, dnevnik in redovalnico. Na razredni stopnji sem se celo vpisal na krožek računalništva, vendar se mi je zdel popolnoma neuporaben in dolgočasen, ker so se mi zdeli programi, katere smo se učili uporabljati, popolnoma nesmiselni. Tako sem ga naslednje leto opustil. Vsi vemo, kako hitro je potekal in še vedno poteka razvoj tehnologije in tako je kmalu prišel dan, ko smo v šoli dobili dlančnike in na njih reševali interaktivne naloge. Z razvojem družbe pa tehnologija ni za dolgo ostala le v šoli in ostalih ustanovah, ampak je kmalu prišla tudi domov. Na koncu osnovne šole smo imeli verjetno že vsi v generaciji pametne telefone in prenosne računalnike. Seveda se je uporaba le-teh začela zaradi družabnih omrežij kot je Facebook, vendar sam sem kmalu spoznal, kaj vse ponuja IKT, še posebej z razvojem spleta. Moje raziskovanje se je spremenilo iz fizične oblike v kibernetsko. Tako danes IKT vsestransko uporabljam. Telefon in računalnik mi omogočata, da poleti lažje najdem zanimive lokacije za potovanje in mi poleg vsega svetujeta, katere so najbolj varne in tudi najbolj prijazne za moj žep; pomagata mi, da hitro najdem okusen recept ob različnih priložnostih; omogočata mi, da ostanem doma in kar s klikom opravim cel kup dela, kot je plačevanje položnic, nakup obleke, naročilo hrane … in to brez čakanja v vrsti.
Od kar hodim na študij, še posebej v drugem semestru, ko sem se seznanil s predmetom IKT, pa se je moj pogled na IKT popolnoma spremenil, saj si tako študija kot tudi življenja brez tehnologije sploh ne morem predstavljati. Na fakulteti je enostavno nepogrešljiva in več ko razmišljam, vse bolj se zavedam, kako pomembna je tudi v našem bodočem poklicu – poklicu učitelja. Verjetno ste že slišali pregovor ˝sto ljudi, sto čudi˝ in tako je tudi v razredu. Če imamo v oddelku dvajset otrok to pomeni, da imamo dvajset različnih osebnosti, ki različno razmišljajo, so različno kognitivno razviti in imajo različne sposobnosti. Le kako se lahko potem učitelj posveti vsakemu otroku posebej in tako poskrbi za optimalen razvoj posameznika? Tako IKT učitelju poleg enostavnejšega izpolnjevanja administrativnih del (dnevnik, redovalnica) in na interaktiven način podane snovi in nalog omogoča tudi individualizacijo in diferenciacijo med učenci, kar je danes zaradi vse večjih razlik med njimi ključnega pomena. Tako si lahko učenci, ki imajo nekoliko več težav z razumevanjem snovi, hitrost predelave le-te prilagodijo svojemu tempu, tempu, s katerim najučinkoviteje obdelajo snov, hkrati pa se tisti uspešnejši ne dolgočasijo in lahko nemoteno nadaljujejo učenje. IKT je tudi odlična praksa, ki omogoča nadaljevanje dela doma, če česa nismo naredili v šoli, hkrati pa omogoča, da ne zaostanemo s predelavo snovi, če smo npr. doma zaradi bolezni.
(vir: Pixabay)
Slika: Delo od doma s pomočjo računalnika v času koronavirusa.
Zaradi danih okoliščin, ki so povezane s koronavirusom, pa se mi zdi tudi potrebno omeniti, kako pomembna je IKT v današnjem času, ko nam je onemogočeno iti bodisi v šolo, na fakulteto ali v službo. Tako lahko z nekoliko prilagoditvami in ukrepi nadaljujemo svoje izobraževanje oz. delo kar od doma. Seveda tukaj ne smemo pozabiti na vse tiste, ki so iz socialno šibkejših družin in si ne morejo privoščiti računalnika. Prav zaradi tega, so mnoge države ukrepale in namenile nekaj denarja tudi za nakup računalnikov za otroke, ki si jih ne morejo privoščiti. Torej, če povzamem, zdi se mi, da ima IKT v poklicu zelo pomembno vlogo, saj popestri pouk in omogoča lažje poučevanje ter povečuje fleksibilnost tako poučevanja kot učenja, zato lahko v prihodnosti zagotovo pričakujemo vse večji poudarek na uvajanju in uporabljanju IKT v šoli in tudi ostalih izobraževalnih ustanovah.
V zaključku prispevka sledi še refleksija in samovrednotenje.
Za začetek bi rekel, da se mi je zdela projektna naloga ˝kreiram splet˝ dobro zastavljena, saj sem preko dela ponovil, na kaj vse moram biti pri pisanju prispevka pozoren in tako utrdil svoje znanje. V procesu dela sem pridobil tudi veliko novih informacij o uporabi IKT v šoli, o njeni vrednosti, o raznih projektih, ki jih razpisuje EU z namenom spodbujanja uporabe IKT v izobraževanju ter nepojmljivi vrednosti IKT v času epidemije. Zame je bila to naloga ˝z razlogom˝, saj bomo lahko pridobljeno znanje uporabili v svojem bodočem poklicu, tako s področja oblikovanja kvalitetnega prispevka, kot tudi s področja vsebine o IKT in uporabi le-te v izobraževanju. Kot učitelj bom skrben, da bom svojim učencem predstavil računalnik, telefon ali dlančnik kot bogat vir informacij in pripomoček za lažje delo, hkrati pa jih opozoril o nevarnostih uporabe in jih podučil o varni rabi interneta. Za sam prispevek sem namenil ogromno časa, saj sem prebral veliko literature in razmislil, kako bi vse skupaj napisal, da bi bil prispevek privlačen za bralce (oblikovno in vsebinsko). Pri tem sem bil pozoren, da sem izpolnil vse kriterije ocenjevanja. Tako pravzaprav ne bi dodajal in spreminjal ničesar, saj sem vanj vložil veliko časa in sem z izdelkom zadovoljen, zato pričakujem, da bom to nalogo tudi uspešno opravil. V procesu dela sem veliko časa namenil branju navodil in literature na temo objave ter načrtovanju samega pisanja, če bi pa mogel izbrati del znotraj prispevka, bi bil to del o pomenu IKT v učiteljskem poklicu, to pa zato, ker je potrebno povezovati več vidikov pogleda na IKT in izobrazbo v prihodnosti ter argumentirati svoje razmišljanje. Pri samem projektu mi je bilo najnaporneje snovanje prispevka, iskanje in branje literature, kar je po drugi strani ključnega pomena za dobro opravljeno delo. Verjamem pa, da sem ravno zaradi tega uvodnega načrtovanja in dobre opremljenosti z viri toliko bolj užival pri pisanju samega prispevka, celo tako močno, da sem pomislil, da bi začel pisati blog. Celotna projektna naloga se mi je zdela, kot sem že omenil, zanimiva in poučna, saj smo imeli možnost na kreativen (beri zanimiv) način ponoviti znanje, potrebno za pisanje objav in se ob tem tudi kaj novega naučiti. Edino, kar me je zmedlo so bila navodila, natančneje točka sedem, saj nisem vedel, kakšna povezava je bila mišljena, vendar sem kasneje ugotovil, da je mišljena povezava do spletnega mesta, ki se navezuje na moj prispevek. Kljub vsemu, pa vse pohvale profesorici za dobro oblikovano projektno nalogo.
Avtor: Miha Babič
Mentorica: mag. Alenka Žerovnik
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Razredni pouk
IKT, 1. letnik
Datum: 14. 4. 2020
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.