Moja prva spletna objava
Živjo!
Sem Miha in sem študent 1. letnika razrednega pouka in trener košarke. Večino prostega časa porabim za šport in vse aktivnosti, ki pridejo zraven, na primer spremljanje tekem, rezultatov in na splošno neka aktivnost v gibanju, več ali manj za košarko. Košarko sem začel trenirati pred približno desetimi leti in hitro me je začela zanimati, aktivno sem jo treniral in igral vse do konca mladinskega pogona ves čas v KK Helios Suns. Že preden sem zaključil z igranjem sem postal trener in v tem sem se takoj našel. Na začetku sem bil trener za najmlajše na krožku v šoli, kasneje pa tudi v klubu. Všeč mi je bilo delo z otroci sploh, ko jih lahko nekaj naučiš in so na koncu sami zadovoljni ali celo, ko to vidiš na igrišču na tekmi, ko tega še ne pričakuješ, veliko pa mi pomeni tudi to, da nekoga navdušiš za šport, ki ti je tako pri srcu in ti je ogromno dal.
Trener, ki nas je treniral v kategoriji U15 nam je velikokrat govoril, da košarka ti veliko vzame ti pa tudi ogromno da, in te besede sem dobro razumel šele veliko kasneje, ko sem malo odrasel. Včasih je potrebno veliko odrekanja, včasih ne greš s prijatelji ven, ne greš na rojstni dan, ne greš na zmenek, kasneje ne greš na zabavo ali pa bi imel čas za kaj drugega ampak to izpustiš, ker veš da imaš trening, tekmo ali pa se moraš naspati, ker te to čaka jutri. Na trenutke se ti sicer zdi neumno ampak zdaj razumem, da ti šport da ogromno dobrih navad, nauči te organiziranosti in lepih vrednot. Zato sem samo hvaležen in upam, da bo meni kot trenerju uspelo podobne stvari prenesti na otroke.
Iz dela z otroci sem naprej izhajal kateri poklic bi me lahko prav tako veselil in mi ne bi bila muka iti vsak dan v službo, saj mislim da nas današnja družba do neke mere usmerja v hiter življenjski slog, ki mu ne moremo slediti in vse več ljudi mora delati po osem ur na dan nekaj kar jih ne veseli ali celo vodi v depresijo. Delati kot trener pa mi ni bilo nikoli težko, nikoli ne bi rekel zdaj grem pa delat, ko imam trening in že to mi je dalo znak, da nekaj v tej smeri bi bilo zagotovo zame. Poklic učitelja me je tako počasi začel zanimati, po štirinajstih dneh prakse v prvem semestru pa sem dobil neko potrditev, da bi bil lahko to pravi poklic zame in bi me lahko veselil zelo dolgo časa.
Tako v poklicu trenerja, kot v poklicu učitelja se vedno več uporablja tudi IKT tehnologija zato je neko osnovno znanje na tem področju nujno potrebno za dobro opravljanje teh dveh poklicev. Z IKT tehnologijo pa sem se doslej srečal predvsem za namene šolanja, na primer za predstavitve predvsem programa PowerPoint in XMind, za pisanje seminarskih nalog Microsoft Word, v srednji šoli smo imeli celo predstavitev z videoposnetkom, ki smo ga urejali z programom Windows Movie Maker. Seveda vsakodnevno uporabljamo e-pošto in internet ampak mislim, da v današnjem času brez tega že skoraj ne gre. V svojem delu trenerja, pa sem uporabljal predvsem Microsoft Excel za urejanje tabel prisotnosti ali kakšne statistike tekme, zanimivo pa mi je bilo na začetku semestra, ko smo za objavljanje uporabljali WordPress, saj sem prav ta program uporabljal v klubu za objavljanje novic na klubsko spletno stran, ko sem še delal v ŽKD Ledita.
Kot sem že omenil je uporaba tehnologije v današnjem času nujno potrebna in mislim, da se v učiteljskem poklicu vse več uporablja, zato mora biti sodobni učitelj pripravljen na uporabljanje novih tehnologij in programov za čim bolj učinkovito delo. Tehnologije delo učitelju precej olajšajo, posredovanje informacij je veliko hitrejše in učinkovitejše ter jih lahko predstavimo na toliko različnih načinov in tako temo približamo vsem tipom učencev, prav tako obveščanje in nadzor nad nalogami in ocenjevanjem sta bolj pregledna in natančna, sam pouk pa je bolj razgiban. Zato je tehnologija zagotovo ogromen plus za poklic učitelja, v kolikor je temu sposoben slediti, vendar pa mislim, da moramo biti pri delu z otroci zelo pozorni na kakšen način jim predstavimo tehnologijo in kakšno uporabo spodbujamo, saj je na internetu veliko nasilja in nevarnosti za neizkušene uporabnike, poleg tega pa je odvisnost od elektronskih naprav vse večji problem današnje mladine in kot učitelji moramo biti mi tisti, ki s starši delujemo v tej smeri, da se tehnologijo uporablja na pravi način.
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna.
