Kreiram splet

Sem Nika in se izobražujem za poklic učiteljice razrednega pouka. Prihajam iz majhne vasi blizu Kranja in se v Ljubljano vozim z avtobusom,kar mi vzame vsaj 3 ure na dan, izkoristim pa jih za pridobitev spanca.  Čas mi je zelo dragocen, saj se poleg študija precej zavzeto ukvarjam s kulturo.  Že v osnovni šoli sem igrala v otroških predstavah kulturno – umetniškega društva, zadnje tri leta pa jih režiram. Precej časa posvetim tudi glasbi. Poslušam precej različne zvrsti,največkrat pa se na moji listi skladb najde klasična glasba in skupina ABBA.  Včasih sem igrala violino, doma imamo klavir, ki sem se ga priučila kar dobro, kitaro nam je podarila stara mama, saj je videla, da pri nas ne bo obstala v torbi. Zadnji dve leti se učim solo petja v Ljubljani in pojem v zboru Crescendo. Čas najdem tudi za frizerstvo, rada delam vrsto frizur, v srednji šoli skoraj ni bilo dneva brez ustvarjanja frizur na sošolcih. Letos sem pa šla na osnovni tečaj striženja, tako da lahko postrižem domače in kogar koli, ki se mi pusti. Prihajam iz številčne družine in kot sem že omenila, sem iz vasi, se pri nas velikokrat zadržujejo sosedovi mlajši otroci, s katerimi nikoli ni dolgčas. Čeprav sem po druženju z njimi vedno precej utrujena, jih imam še vedno željo videvati.  Nujno pa potrebujem tudi kavo ali sprehod s prijatelji.

Zavedam se, da je IKT tehnologija pomemben del današnjega življenja za večino ljudi. Vem, da nam veliko olajša in pripomore k razvijanju družbe, a se velikokrat jezim nanjo, saj me zaradi vsega dela za računalnikom večkrat boli glava, pečejo oči in predvsem me peče vest. V osnovni šoli se ne spomnim, da bi veliko delali s tako tehnologijo, uporabljali smo jo le pri predstavitvah. Je bila pa večji del družabnega življenja, v tem obdobju smo bili kot generacija navdušeni nad facebookom, instagramom in snapchatom. Seveda niso obvezni ne za življenje, ne za šolanje, ampak če tega nisi imel si bil lahko v stiski, ker nisi na istem kakor prijatelji, ki so v obdobju šolanja nadvse pomembni.  V srednji šoli smo imeli easistenta, kjer so preverjali prisotnost, vanj vpisovali ocene in verjetno še kaj, za kar so vedeli bolj profesorji. Za pomoč spletne učilnice, kjer so bile objavljene kakšne naloge. Ni se mi zdelo, da bi zaradi šole veliko časa preživeli za računalnikom. Na fakulteti pa so spletne učilnice bolj pomembne, saj imaš tam gradivo za predavanja, tja odlagamo naloge. Se mi zdi, da nam lahko zelo olajšajo nekatere stvari, če te ni strah tehnologije, čeprav smo generacija, ki naj bi je bili vešči. Spoznali smo tudi nekaj novih programov kot sta razredni IKT, kamor oddajamo naloge pri tem predmetu in se mi zdi uporaben tudi, ker lahko vidimo izdelke sošolcev za pomoč ali le potrditev. Pri fiziki pa smo uporabljali program eTwinning, prek katerega smo se povezovali s študenti iz Islandije in Španije in si dajali različne naloge. Ta program se mi je zdel kar težko dojemljiv.

Pri poklicu učitelja/učiteljice se mi zdi pomen IKT tehnologije nekoliko manjši kot v nadaljevanju otrokovega šolanja. Prednost te tehnologije vidim pri vpisovanju ocen, preverjanju prisotnosti, torej easistent, dobro uporabljena je lahko tudi za posredovanje kakšnih posnetkov, da si jih pogledajo doma in za izdelavo predstavitev. Zdi pa se mi, da imajo učitelji tudi precej dela z delom v easistentu, ko morajo vse dogajanje, naloge in še mnogo dnevno vpisovati vanj. Veliko časa porabijo tudi za odpisovanje na maile staršev, ki verjamem, da jih je bilo včasih precej manj oziroma jih ni bilo, ko te možnosti niti niso imeli. Vem, da ima v današnjem svetu tehnologija velik pomen, vendar se zavzemam, da bi se otroci čim manj ukvarjali s tehnologijo, saj se z veliko uporabo le te močno manjšajo motorične spretnosti.

(vir: Pixabay: )

REFLEKSIJA IN SAMOVREDNOTENJE

Prvo sem obnovila znanje o delanju povezav, kot drugo pa sem morala razmišljati o uporabi IKT tehnologije v bodočem poklicu, čemur prej nisem posvetila veliko časa.  Bolj kot ne sem pisala iz izkušenj in če bi imela več časa bi pregledala več literature o stvari.  Se mi zdi, da sem že brez tega veliko o tem napisala, potem bi verjetno del že zapisanega morala izpustiti. Prav pisanje o tehnologiji do sedaj  mi je vzelo največ časa, nisem se tako hitro spomnila, kako smo že delali v srednji šoli (vem, da je to manj kot leto nazaj, a takim stvarem nisem dajala pozornosti), kaj šele v osnovni šoli. Kljub vsemu mislim, da sem nalogo opravila kot je treba, glede na dane kriterije. Veselim se, ko bom lahko sama pred učenci preizkušala učinke IKT -ja, da bom videla, kaj meni kot učiteljici najbolj pomaga, prihrani čas, in kaj vzbudi motivacijo pri učencih. Najljubše bi lahko hitro zamenjala z najlažjim, potemtakem bi bila to splošna predstavitev sebe in mislim, da v tem primeru to velja tudi za najljubše, saj mi iskreno tehnologija in vse razmišljanje o njej ni najbolj pri srcu. Najmanj pa so mi všeč refleksije, čeprav verjamem, da so potrebne. Nimam pripomb za projekt, všeč mi je, da so vključene stvari, ki so po mojem mnenju uporabne npr. iskanje ustreznih slik, licence, povezave.

Avtorica: Nika Logar

Mentorica: mag. Alenka Žerovnik

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Razredni pouk, IKT, 1. letnik

27. april