Kaj vse se plete?

Nestle se pogosto plete kaj po glavi, pogosto pa se loti tudi klekljanja, kar bi mnogi označili za pletenje.

Čipka by Nestle is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Klekljanje

Za klekljanje potrebujemo “punkl” (blazino napolnjeno z žagovino), kleklje na katere navijemo nit, kvačko, bucike in seveda papir na katerem je narisan vzorec, po katerem izdelujemo čipke. Kljekljanje je obrt, ki se je v naših krajih začelo v Idriji. Klekljale so predvsem ženske, ki so se obrti začele učiti že pri 5 letih, pozimi ob svetilkah in poleti zunaj na soncu, medtem pa so pogovarjale, pele in družile. Pri klekljanju poznamo različne tehnike. “Ris” je najbolj osnovna tehnika za katero potrebujemo od šest do osem klekljev.

Kot zanimivost pa bi omenila, da je čipka na sliki uhan, ki ima premer velik približno štiri centimetre. Za izdelavo enega uhana sem potrebovala dve uri. Kot včasih, smo se s prijateljicami na krožku med klekljanjem pogovarjale in družile, sama pa med klekljanjem rada gledam filme, saj je klekljanje dolgotrajen proces.

IKT tehnologija v mojem življenju

Sicer se ne spomnim, kdaj natanko sem se srečala z IKT tehnologijo, sem pa z bratoma in sestro vsako nedeljo pred mašo gledala risanke na televiziji. Prav tako sta nam starša, ko smo bili bolani, pustila mobilni telefon, na katerem so bile naloženi zvočni posnetki pravlic. V šoli za pouk sami nismo uporabljali računalnika, uporabljala ga je le učiteljica, da bi nam kaj pokazala, med odmorom pa smo na njem lahko poslušali glasbo. Svojo prvo predstavitev na računalniku sem naredila v 6. razredu, pred tem sem predstavljala s pomočjo plakatov. Že med obiskovanjem razredne stopnje so mi starši odprli bančni račun, vendar pa sem bančno kartico začela uporabljati šele v prvem letniku, ko sem začela dobivati štipendijo. Bolj aktivno sem v času osnovne šole uporabljala kartico za knjižnico, kasneje pa aplikacijo Cobiss, preko katere še danes iščem in rezerviram gradivo, predgledam razpoložljivost in podaljšuje rok izposoje. V osnovni šoli telefona med poukom nismo uporabljali, sama pa sem imela takrat telefon na tipke, ki sem ga uporabljala samo za klicanje in poslušanje radia. Svoj prvi telefon z zaslonom na dotik sem dobila v prvem letniku srednje šole, ker smo ga včasih morali uporabljati med poukom za reševanje kvizov, iskanje in urejanje informacij, uporabljala sem ga tudi za komunikacijo s prijatelji, družino in profesorji, izdelovanje predstavitev ali drugih projektov, npr. izdelovanje kratkih filmčkov. Prvi računalnik sem si kupila v prvem letniku faksa, pred tem si si izposodila računalnik od bratov, sestre ali očeta za predstavitve, v času korone pa sem si računalnik izposodila v šoli, da sem lahko pouk spremljala prek Zooma. Tudi sedaj računalnik uporabljam predvsem za šolske namene, kot so predstavitve, seminarske naloge in drugi projekti, s prijateljicami pa na mojem računalmniku gledamo filme, ker lahko računalnik povežem na projektor. Na telefonu imam veliko različnih aplikacij, ki jih uporabljam za komunikacijo, izdelovanje predstavitev, iskanje informacij, gledanje filmov, odkar pa sem naredila izpit za avto pa pogosto uporabljam aplikacijo Google Maps. Skoraj vsak dan uporabljam bančno kartico in kartico za javni prevoz.

IKT tehnologija v mojem bodočem poklicu

Ker so že nekaj časa nazaj redovalnico zamenjali s spletnim portalom eAsistent, bom to uporabljala vsak dan za vpisovanje ur, beleženje odsotnosti, zapisovanje komentarjev in vpisovanje ocenjevanj in ocen, zato je uporaba IKT tehnologije v mojem bodočem poklicu kot učiteljica neizogibna. Prav tako živimo v svetu obdanem z IKT tehnologijo in bodo v nekem določenem trenutku tudi učenci prišli v stik s tehnologijo. Nekateri že pred vstopom v šolo, zato je pomembno, da se čim prej poučijo o smiselni uporabi IKT tehnologije, predvsem pa, da jih poučimo o varni uporabi, kjer smo jim lahko tudi mi zgled. IKT tehnologija je nepogrešljiva tudi pri komunikaciji bodisi z učenci preko staršev ali starši samimi bodisi z ostalimi učitelji in šolo. Včasih je IKT tehnologija uporabna tudi med poukom za večjo nazornost, npr. poslušanje zvočnih posnetkov skladb za glasbo ali ogledovanje videoposnetkov in slik, uporabljala jo bom tudi za sestavljanje učnega gradiva, npr. učnih listov.

Refleksija in samovrednotenje

Kaj sem se novega naučil/a v tem projektu?

Naučila sem se vstavljati linke in slike v objavo, jo oblikovati in ustrezno označiti. Prav tako sem se naučila, da je IKT več kot samo telefon in računalnik in da je pomebmna sestavina našega bodočega poklica.

Če bi imela več časa, bi dodala, spremenila, izboljšala …

Če bi imela več časa, bi si ogledala, kaj vse lahko oblikujem v objavi, npr. barve, velikost, pisava, in poskušala popestriti objavo.

Kateremu delu si posvetil/a največ časa in zakaj?

Največ časa sem posvetila razmišljanju in pisanju, ker sem se želela čim bolj poglobiti v teme.

Kako ocenjuješ svoje delo glede na dan kriterij ocenjevanja?

Ker sem napisala vsa potrebna besedila, vključila smiseln link in ustrezno umestila slikovno gradivo opremljeno z licenco, se mi zdi da sem nalogo opravila odlično.

Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabil/a tekom študija in na svoji poklicni poti?

Uporabljala jo bom pri nadaljnjem oblikovanju objav bodisi za projekte v času študija ali pa za učence med poučevanjem.

Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj?

Najraje sem vstavljala linke in slike, ker mi je pisanje vzelo veliko časa, mi je bilo to najmanj všeč.

Kaj bi spremenil v definiciji projekta, da bi bil boljši?

Zdi se odlično zasnovan, da dobimo čim več novega znanja.