ORFFOVA GLASBILA

Pomen digitalne tehnologije

Digitalna tehnologija se mi zdi v današnjem času zelo koristna, ampak je pomembno, da jo kot učitelji uporabljamo na prav način. Digitalna tehnologija omogoča izboljšanje učnega procesa, vendar prinaša tudi številne izzive in odgovornosti, ki jih je treba sprejeti.

Zavedati se moramo, da na spletu obstajajo določena načela objavljanja podatkov, za katere je pomembno, da jih razumemo. Bodoči učitelji moramo biti pozorni na svoj digitalni odtis na spletu, namreč vse kar objavimo, je lahko kasneje prosto dostopno našim učencem, staršem, itd. Ob vsem tem je pomembno, da kot učitelji skrbimo za aktivno upravljanje digitalnega odtisa. Tako kot v realnosti pa imamo tudi na spletu svojo identiteto, zato je pomembno, da se na ustrezen način zavarujemo in ob vsem ohranjamo tudi profesionalnost.

Z uporabo IKT tehnologije učitelji drug drugemu pomagamo, pri pripravi ur, si delimo ideje in med sabo sodelujemo. Prav tako pa je to dober način, kako otrokom predstaviti varno in koristno uporabo digitalne tehnologije. Za učitelje pa je ključno to, da se zavedajo svoje vloge o varni, etični in odgovorni uporabi digitalne tehnologije.

Predmet: Glasba

Razred: 4. in 5.

Učni sklop: Orffova glasbila

CILJI:

• Prepoznavajo glasbila in jih razvrščajo v instrumentalne skupine.
• Z Orffovimi inštrumenti spremljajo petje in ritmično izreko besedil.
• Spoznavajo in se urijo v različnih načinih igranja na glasbila.

Slika je pridobljena s pixabay licenco.

Kaj so Orffova glasbila?

Orffova glasbila so poimenovana po skladatelju in pedagogu Carlu Orffu. On je tisti, ki je prvi uvedel pojem Orffov inštrumentarij. Orffova glasbila delimo na melodična in ritmična glasbila. Melodična so tista, ki jim pri igranju lahko določimo tonsko višino. Tja spadajo metalofon, ksilofon, bas ksilofon, zvončki in kovinske ploščice. Ritmična Orffova glasbila pa so tista, ki jim težko določimo tonsko višino oz. jim ne moremo, hkrati pa jih večinoma uporabljamo za ohranjanje ritma pri skladbah. Mednje uvrščamo boben, ropotuljice, triangel, palčke, agogo, guiro, činele in tamburin.

Ksilofon

Ksilofon je glasbilo, ki je sestavljeno iz lesenih ploščic in resonančnega telesa. Nanj igramo tako, da s palčkami udarjamo po ploščicah. Palčke so na koncu oblazinjene z mehkim materialom.

Bas ksilofon

Bas ksilofon je glasbilo, ki je sestavljeno iz večjih lesenih ploščic in resonančnega telesa. Nanj igramo tako, da s palčkami udarjamo po ploščicah. Njegov zvok je nižji in globlji kot pri ksilofonu.

Zvončki

Zvončki so glasbilo, ki je sestavljeno iz manjših kovinskih ploščic. Nanje igramo z lesenimi ali gumijastimi palčkami.

Kovinske ploščice

Kovinske ploščice so glasbilo, ki je sestavljeno iz posamičnih ploščic iz kovine in resonančnega telesa. Njihov zvok je podoben zvoku metalofona.

Boben

Boben je glasbilo, ki je sestavljeno iz lesenega ogrodja in opne. Nanj igramo tako, da z dlanjo udarjamo po opni.

Ropotulja

Ropotulja je glasbilo, ki je sestavljeno iz ogrodja, držala in snovi, ki jo nasujemo v notranjost. Ko ropotuljo premikamo, se zasliši šumeči zvok.

Guiro ali strgalo

Guiro ali strgalo je glasbilo, ki je sestavljeno iz lesenega ogrodja, ki je rebrasto, vanj pa sta izrezani dve luknjici. V notranjosti je votel. Nanj igramo tako, da z dvema prstoma primemo za luknjici in s leseno palčko strgamo po njem.

Palčke

Palčke so leseno glasbilo, na katerega igramo tako, da eno palčko udarjamo ob drugo.

Leseni blok

Leseni blok je glasbilo iz lesene plošče, kamor je izrezljana votlina. Nanj igramo tako, da z leseno palčko udarjamo po bloku.

Činele

Činele so glasbilo, ki je sestavljeno iz dveh okroglih kovinskih ploščic, kamor sta pripeta dva držala. Nanje igramo tako, da udarjamo eno ob drugo.

Kraguljčki

Kraguljčki so glasbilo, ki je sestavljeno iz lesenega držala in zvončkov vpetih na trak.

Orffova glasbila by Hijacinta is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

SAMOVREDNOTENJE IN REFLEKSIJA

Pri tej projektni nalogi sem se na novo srečala s marsikaterim programom in spletno stranjo. Naučila sem se, kaj pomeni določena licenca, zakaj je dobro, da svoje delo opremimo z njo in kako to storiti. To znanje se mi zdi izjemno pomembno, saj s tem zavaruješ svoje avtorsko delo pred kopiranjem drugih, hkrati pa jim lahko, če to želiš, omogočiš uporabo in spreminjanje pod določenimi pogoji. Prav tako sem se naučila, kaj vse je potrebno, preden lahko narediš svojo objavo. Naučila sem se, kako se uporabljajo oznake, kar se mi zdi zelo koristno, saj na tak način drugi precej hitreje najdejo tvojo objavo.

Če bi imela več časa, bi se najverjetneje bolj posvetila izgledu objave ter se bolj poglobila v samo oblikovanje. Čeprav je vsebina bolj pomembna, ljudje, še posebej otroci, najprej ocenimo izgled in šele potem preberemo dejansko vsebino. Zato se mi zdi pomembno, da je objava jasna, strukturirana in hkrati privlačna na pogled.

Največ časa sem posvetila slikanju in urejanju slik. Pozna se, da nisem najbolj vešča v fotografiranju, kar se je kasneje opazilo pri urejanju. Imela sem veliko več dela, kot če bi že pri fotografiranju poskusila ustvariti boljše pogoje. Hkrati pa nisem poznala vseh funkcij Photoscapa in zato, včasih nisem znala npr. odstraniti modrih odsevov.

Glede na podane smernice in zahteve bi svoje delo ocenila z 12 od 15 točk. Besedilno pojasnilo se mi zdi ustrezno narejeno po navodilih. Kakovost ustvarjenih fotografij bi lahko bila boljša, tako da bi si pri tej točki dodelila 4 točke od 5. Galerija slik se mi zdi povprečna. Lahko bi mogoče pri določenih delih še izboljšala tehnično kakovost, tako da bi si dodelila 2 od 3 točk. Licence viri in objava se mi zdi pravilni in ustrezno navedeni. Vse vire in programe, ki sem jih uporabila sem tudi navedla. Pri samorefleksiji pa bi si dodelila 2 točki, saj mislim, da sem se ustrezno poglobila, glede na vnaprej zastavljena vprašanja.

Znanje, ki sem ga pridobila pri tej projektni nalogi se mi zdi precej koristno. Na svoji poklicni poti bo najverjetneje kdaj ustvarila kaj svojega oz. želela to tudi objaviti, zato se mi zdi pomembno, da sem se naučila, kako svoje avtorsko delo zaščititi z licencami in kako ustvariti objavo.

Najljubše pri tem projektu mi je bilo končno urejanje in ustvarjanje objave. Uživala sem predvsem v tem, ko sem delala stvari, ki jih prej nisem poznala in znala, kot npr. ustvarjanje licence. Najmanj ljubo pa mi je bilo urejanje fotografij, saj se mi zdi, da imam premalo znanja, da bi to naredila zelo dobro in potem se zgodi, da nisem zadovoljna s svojim izdelkom, boljše pa sama ne znam narediti, saj programa ne poznam tako dobro.

Pri projektu bi spremenila mogoče to, da bi morali pri vajah več narediti skupaj oz. da bi nas profesorica nekako še bolj motivirala, da bi več naredili na urah, bolj sodelovali in se tako še več naučili. Lahko bi nam pokazala še kakšno stvar več, npr. pri urejanju fotografij. V splošnem pa se mi je zdel projekt dobro zastavljen, čeprav sprva nisem bila čisto prepričana, kako mi bo to koristilo.

Vse slike so urejene v programu PhotoScape X.

Učni cilji so povzeti po učnem načrtu za glasbeno vzgojo.

Licenca je pridobljena s pomočjo spletne strani Creative Commons.