Branje zemljevida
Razred in predmet: 3. r., spoznavanje okolja
Da lahko ugotovimo, v katero smer se premikamo, se moramo znati orientirati v prostoru, kjer se nahajamo.
VAJA: S sošolcem si stojta ob strani in dvignita svojo desno roko. Nato se postavita tako, da si bosta nasproti in spet dvignita desni roki. V zvezek narišita nekaj predmetov, kot jih vidita, ko sta obrnjena v vsako smer. Kaj se je zgodilo? Se to dogaja ves čas? Zakaj so stvari drugače obrnjene? Kje moraš biti, da vidiš okolico tako kot tvoj sošolec? Kje so predmeti, ko se rahlo obrneš?
Včasih se nam zdi, da se je neka stvar premaknila, pa jo v resnici le gledamo z druge strani, ker jo gledamo z drugega mesta. Zato moramo vedeti, kje se nahajamo. Temu rečemo tudi, da se orientiramo.
Da najdemo pot, ki jo ne poznamo, uporabljamo zemljevid. Na njem so narisani objekti, po katerih se lahko orientiramo, npr. stavbe, kraji, drevesa, reke, prometne povezave …
Kako se lahko orientiramo?
Največkrat se orientiramo tako, da preverimo, kaj je okoli nas. Paziti moramo, da se orientiramo po stvareh, ki se ne premikajo. Okrog sebe pogledamo, kaj smo nazadnje videli in kje stojimo glede na to stvar, na primer levo od poti ali za ograjo. Zdaj si oglejmo, kam smo prišli.
Pri orientaciji nam lahko pomaga kompas. To je že zelo stara priprava, katere kazalec vedno kaže, v katero smer je sever. Ko ga držimo v roki in rdeča igla kaže na črko N (kot “North” – angleška beseda za sever), smo obrnjeni proti severu. Tudi vsi zemljevidi so načeloma obrnjeni proti severu.
Slika je pridobljena s Pixabay licenco.
Na kompasu so vedno označene glavne smeri neba: N (North – sever), E (East – vzhod), S (South – jug) in W (West – zahod). V Sloveniji pogosteje uporabljamo prve črke smeri neba, kot jih poimenujemo v slovenščini: S za sever, V za vzhod, J za jug in Z za zahod. Med glavnimi smermi neba so še pomožne, te pa so severovzhod (SV), jugovzhod (JV), jugozahod (JZ) in severozahod (SZ).
Zdaj ko poznamo kompas, se lahko orientiramo tudi po soncu. Vzhod je namreč tam, kjer sonce vzhaja, zahod pa, kjer zahaja. Če se večeri, pogledamo, v katero smer se navidezno pomika sonce; tam je zahod. Zdaj bomo z lahkoto našli tudi ostale smeri neba. Postavimo se tako, da je vzhod na naši desni, zahod pa na levi. Točno pred nami je sever, za nami pa jug. Na spodnji sliki zahajajoče sonce sveti z leve, zato vemo, da smo obrnjeni proti severu.
zahod by tincab is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Orientiramo se lahko tudi po zvezdah (zvezda Severnica vedno kaže v smeri severa), v gozdu pa po mahu na drevesnih deblih (več mahu je na severni strani).
Zemljevidi
Vsak zemljevid ima svoj naslov, da vemo, kaj prikazuje in da ga lahko pravilno uporabljamo. Med sabo so si namreč zemljevidi zelo različni.
Zemljevide delimo na splošne in tematske. Splošni zemljevidi obravnavajo območje z geografskega vidika (npr. vodovje, površje, naselja), tematski pa lahko prikazujejo vrsto situacij, ki se dogajajo na tem območju (npr. onesnaženost zraka, število priseljencev, prevladujoče vrste gospodarstva, povprečne temperature …)
Primer splošnega zemljevida je tudi globus. To je krogla na stojalu, ki prikazuje cel naš planet. Na njem je razvidno kopno (relief), večje reke in morja, vzporedniki in poldnevniki, ki tvorijo mrežo, lahko so vrisane tudi meje med državami. Nasprotno je ročni zemljevid sveta, ki je narisan na ravni ploskvi, manj nazoren, je pa bolj praktičen, ker ga lahko zložimo in tako zavzame manj prostora. Sicer zemljevide sveta redko uporabljamo za orientacijo ali iskanje poti.
Slika je pridobljena s Pixabay licenco.
Zemljevidi so med sabo različni. Ker služijo različnim namenom, imajo vrisane različne simbole. Kaj pomenijo, nam pove legenda. Če želimo razumeti, katere informacije nam podaja zemljevid, moramo prebrati legendo. Tudi iz načina zapisa imen (npr. krajev, rek, hribov …) lahko marsikaj izvemo.
Pomembno je tudi, da si lahko predstavljamo, kako oddaljeni so predmeti med sabo. To izvemo iz merila. Merilo je razmerje med razdaljami v resničnosti in na zemljevidu. Če ima zemljevid merilo 1 : 100, pomeni, da so stvari, ki so na zemljevidu prikazane na enem centimetru, v resnici oddaljene 100 centimetrov, kar je en meter. Manjša kot je številka, bolj je zemljevid povečan.
Slika je pridobljena s Pexels licenco.
Slika je pridobljena s Pexels licenco.
Včasih je na zemljevidih tudi vetrovnica, ki nam podobno kot kompas pove, kako smo obrnjeni oz. kako je obrnjen zemljevid.
Slika je pridobljena s Pexels licenco.
VAJA: Oglejte si zemljevid, nato odgovorite na vprašanja.
Slika je pridobljena s Pixabay licenco.
Na vsako stranico zemljevida napiši stran neba, proti kateri je orientiran zemljevid.
Nariši simbol, ki je na zemljevidu uporabljen za zgradbo.
Kako bi označili podzemno železnico, če bi potekala na tem območju? Kako bi tudi druge obvestili, kaj ta znak pomeni?
V skupini napišite legendo za zemljevid.
Še sam poišči doma kakšen zemljevid in se mu posveti. Tako boš utrdil znanje, ki si ga pridobil, izvedel kaj novega in se bolje znašel v svoji okolici.
ORODJA, UPORABLJENA V PROJEKTNI NALOGI
https://chooser-beta.creativecommons.org/
REFLEKSIJA IN SAMOVREDNOTENJE
Na začetku sem težko našla motivacijo, a ko sem se nalogi natančneje posvetila, sem ugotovila, da ni nekih striktnih načel, kaj točno moram ustvariti, tako da me je ta občutek, da lahko ustvarim stvari po moji želji in pri tem upoštevam kriterije, motiviral. Eden izmed izzivov je bilo kopiranje linkov in iskanje slik (ter menjavanje, če nisem shranila linka), a sem tudi to po nekaj ponesrečenih poskusih rešila. Na začetku ustvarjanja sem se počutila precej nekompetentno, da od pouka nisem dovolj odnesla; pri tem so mi pomagali posnetki na spletni učilnici. Ko sem dobila sistem, je šlo večinoma gladko in sem zadovoljna, da sem sestavila objavo, ki bo morda tudi komu drugemu prišla prav, obenem pa sem se tudi jaz veliko naučila. Vem, da so še možnosti za izboljšavo, posebej pri navajanju virov in licenciranju datotek, ki sem jih ustvarila (eno sliko sem uredila v programu PhotoSpaceX, dorisala shemo, potem pa sem izbrisala, kar se je nanjo nanašalo, ker sem obupala nad iskanjem linka do slike).
Zelo sem zadovoljna s sistemom, ki smo ga imeli pri predmetu, ker je vsak delal svoje projekte in je kljub težavnosti mentorici še vedno uspelo, da smo bili ob pomembnejših demonstracijah usklajeni.
