Spoznajmo gozd
V 3. razredu se učenci spoznajo z različnimi ekosistemi v Sloveniji ter z živimi bitji, ki tam živijo. Eno izmed tovrstnih okolji je gozd. Otroci se največ naučijo, če imajo možnost oditi v naravo in opazovati okolico, vendar to ni vedno mogoče, zato je v nadaljevanju predstavljenih nekaj fotografij, s katerimi lahko učencem približamo gozdni ekosistem.
Učni načrt
Izbrana tema pokriva sledeča učna cilja iz učnega načrta za spoznavanje okolja v tretjem razredu:
Učenci znajo opisati in razlikovati značilna okolja v
Sloveniji ter živali in rastlina v njih (park, travnik,
gozd, sadovnjak, polje idr.);
spoznajo, da ljudje živijo dlje kot večina drugih
živali, toda vsa živa bitja umrejo in se po smrti
razgradijo.
Delitev gozdov
Pomembno je, da otroci znajo razlikovati med iglastimi, listnatimi in mešanimi gozdovi. Ob slikah listov in iglic, se lahko z učenci pogovarjamo, kako slednje med seboj razlikujemo ter kaj je značilno za iglavce oz. listavce.
Primerjava listavcev in iglavcev by Marjetica is licensed under CC BY-SA 4.0
Otroke pogosto zanima, zakaj v nekaterih gozdovih rastejo zgolj listavci, drugod iglavci, kje pa je kar oboji. Za razlago si lahko pomagamo s spodnjo fotografijo. Slednja prikazuje reko z njenim obrežjem, kjer rastejo listavci, saj ti lahko uspevajo na bolj namočeni podlagi. Za njimi je pas iglastega gozda, ki za rast potrebuje bolj specifične pogoje, goste krošnje tamkajšnjih dreves pa listavcem onemogočajo rast. V ozadju se dviga vzpetina, ki jo prekriva mešani gozd, saj so tamkajšnje razmere primerne za oba tipa dreves.
Listnati, iglasti in mešani gozd by Marjetica is licensed under CC BY-SA 4.0
Kaj vse živi v gozdu?
Poleg dreves se v gozdu skriva mnogo drugih živih bitji. Na gozdnih robovih lahko najdemo grmičevje. V spomladanskem času, ko zaradi golih drevesnih krošenj, do gozdnih tal pride dovolj svetlobe, tam uspevajo različne zeli, kot sta jetrnik in teloh.
Jetrnik in teloh by Marjetica is licensed under CC BY-SA 4.0
Poleg rastlin v gozdu najdemo tudi druge organizme. Podobni rastlinam so še lišaji in gobe, saj so tudi ti prirasli in se ne morejo premikati. Za prikaz biodiverzitete gozda, je smiselno otrokom pokazati čim več fotografij različnih organizmov.
Glive in lišaji by Marjetica is licensed under CC BY-SA 4.0
Prav tako je gozd življenjski prostor za veliko živali. Tam domuje vse od velikih zveri, kot sta medved in volk, do najmanjših živali (mravlje in hrošči). Večjih živali običajno ne srečamo, ker se nas te bojijo in se skrijejo, medtem ko različne žuželke lahko najdemo pod listjem, kamenjem ali lubjem. Prisotnost razkrojevalcev, ki zagotovijo, da se hranilne snovi vrnejo v prst, pa nam razkrivajo trohneča drevesa in štori. Spodaj so fotografije delno razkrojenega štora, kjer živi na tisoče razkrojevalcev. Pod njo je fotografija enega izmed predstavnikov sesalcev živečih v gozdu – ježa ter fotografija kosti, ki priča o prisotnosti večjih živali.
Trohnjenje štora by Marjetica is licensed under CC BY-SA 4.0
Jež by Marjetica is licensed under CC BY-SA 4.0
Kost gozdne živali by Marjetica is licensed under CC BY-SA 4.0
Samorefleksija
▪Kaj sem se novega naučil/-a v tem projektu?
Pri tem projektu sem se naučila, kako se ureja slike, na kaj je treba biti pozoren pri zajemanju fotografij ter kako se naredi spletno objavo. Ugotavljala sem, kako se kvaliteta slik narejenih s telefonom razlikuje od kvalitete tistih, ki so bile narejene s fotoaparatom, koliko lahko skrčim sliko, ne da bi slednja izgubila na kakovosti in kaj je potrebno na posamezni sliki spremeniti, da ima ta čim bolj naraven izgled.
▪ Če bi imela več časa, bi naredila še več fotografij in se kasneje odločila za najboljše. Bolj se bi posvetila urejanju slik in bolj podrobno raziskala možnosti, ki jih omogočajo različni urejevalniki. Prav tako bi počakala, da drevesa dobijo liste in v projektno nalogo vključila še nekaj primerov različnih drevesnih vrst.
▪ Kateremu delu sem posvetil/-a največ časa in zakaj?
Največ časa sem posvetila fotografiranju, saj sem morala oditi v gozd in najti čim več različnih objektov, ki predstavljajo gozd ter življenje v njem, hkrati pa je bilo treba poiskati pravi kot fotografiranja in se izogibati senc in premočne osvetljenosti, kar je v gozdu precej težko, saj je okolica prepredena s tankimi sencami vej.
▪ Kako ocenjujem svoje delo glede na podan kriterij ocenjevanja?
Menim, da sem pri svojem delu zadostila vsem kriterijem, saj sem bila pozorna pri izbiri teme, jo smiselno navezala na učni načrt, zajela fotografije s primerno vsebino, pri čemer sem pazila na osvetljenost, položaj kamere in objekta na sliki, oblike in kontraste. Prav tako sem fotografije uredila na način, da se čim bolj približajo naravnemu videzu in jih po danih smernicah umestila na spletno stran.
▪ Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabil/-a tekom študija in na svoji poklicni poti?
Pridobljeno znanje bom lahko tekom študija uporabljala pri pisanju seminarskih nalog in pripravah na prakso, kasneje pa pri izdelovanju učnih listov, testov, prezentacij in ostalih učnih ponazoril.
▪ Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj?
Pri projektni nalogi mi je bilo najbolj všeč fotografiranje, saj sem bila v naravi, poleg tega sem lahko poskušala na različne načine fotografirati isto stvar in se tako veliko naučila o fotografiji. Najmanj ljubo mi je bilo prenašanje, shranjevanje in urejanje fotografij, ker sem morala veliko časa presedeti za računalnikom, kar mojim očem ne ustreza najbolje.
▪ Kaj bi spremenil/-a v definiciji projekta, da bi bil boljši?
Projekta ne bi spreminjala, saj nam omogoča veliko svobode pri izbiri teme in nas hkrati spodbuja, da se čim bolj seznanimo z različnimi načini uporabe inforamcijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalne namene.