Glasbila v razredu: Učni pristop z avtorskimi fotografijami
Za temo projektne naloge sem izbrala glasbila, saj omogočajo raznoliko in ustvarjalno obravnavo pri pouku. Učenci se ob poslušanju, opazovanju in praktični uporabi glasbil naučijo ločevati različne zvočne lastnosti, razvijajo glasbeni posluh, širijo besedni zaklad ter spoznavajo osnovno razvrstitev glasbil glede na način igranja in zvočenja.
Temo bi pri pouku obravnavala v okviru predmeta glasbena umetnost, hkrati pa bi jo povezala tudi s spoznavanjem okolja in likovno umetnostjo. Učenci bi:
- poimenovali in razvrstili glasbila (brenkala, godala, pihala, trobila),
- poslušali zvoke posameznih glasbil,
- likovno poustvarili izbrano glasbilo,
- v parih raziskovali, iz česa so glasbila sestavljena in kako nastane zvok.
Za kakovostno izvedbo potrebujem avtorske fotografije različnih glasbil. Skupno sem ustvarila 12 fotografij – 6 celotnih posnetkov in 6 bližnjih posnetkov (detajlov). Fotografije omogočajo učencem, da si glasbila ogledajo od blizu, spoznajo njihovo obliko in sestavne dele, ter jih med seboj primerjajo.
UČNI NAČRT:
- PREDMET: Glasba
- RAZRED: 3.r
Učni cilji:
• spoznajo in poimenujejo različna glasbila ter jih razvrstijo glede na način igranja (brenkala, godala, pihala, trobila),
• opazujejo fotografije glasbil in ob tem razvijajo sposobnost vizualnega zaznavanja,
• spoznajo osnovne značilnosti posameznih glasbil (zgradba, materiali, deli instrumentov),
• poslušajo zvočne primere različnih glasbil ter jih povežejo z njihovim videzom,
• primerjajo glasbila med seboj glede na obliko, velikost, način igranja in zvočne značilnosti,
BRENKALA
KITARA
Kitara je BRENKALO, ki ima 6 strun na katere glasbeniki brenkajo s trzalico ali s prsti. Pogosto se uporablja v popularni (pop), klasični ali ljudski glasbi.
Na bližnjem posnetku lahko vidimo strune nad zvočno odprtino.
UKULELE
Ukulele je majhno BRENKALO s štirimi strunami, ki izvira iz Havajev. Ima nežen in prijeten zvok. Je zelo priljubljeno glasbilo za spremljavo vokala.
HARFA
Harfa je veliko BRENKALO s od 45 do 47 strunami, ki jih glasbenik igra z obema rokama. Uporablja se predvsem v klasični glasbi in ima nežen zvok. Harfisti igrajo s prvimi štirimi prsti, z mezincem se harfe ne igra.
Na harfi so strune iz treh različnih barv, da harfistu pomagajo pri orientaciji. Rdeča barva označuje ton C, modra pa ton F.
Instrumenta ne sestavljajo le trup in številne strune – ima tudi edinstvena pedala (7) s tremi različnimi položaji (osnovna in še dve dodatni). Vsak položaj omogoča, da se ton posamezne strune dvigne za pol tona.
GODALA
VIOLINA
Violina je GODALO s štirimi strunami. Igra se tako, da z lokom potegnemo po strunah. Violina je zelo izrazno glasbilo, ki ga mnogokrat zasledimo v orkestrih in solističnih nastopih.
Na fotografiji lahko vidimo takoimenovano kobilico, ki dviguje strune nad trup violine. Njegova oblika omogoča, da lahko z lokom ločeno zaigramo vsako struno.
Pod GODALA uvrščamo še VIOLO, VIOLONČELO in KONTRABAS.
PIHALA
KLJUNASTA (BLOK) FLAVTA
Kljunasta flavta je pihalo , ki ima devet luknjic. Flavta ima dva dela. Pri ustniku imamo jeziček, ki je izredno pomemben, saj daje ton. Če bi jeziček zatisnili, tona ne bi slišali.
Kljunasta (blok) flavta © 2025 by Majdina is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Pod PIHALA uvrščamo še PIŠČALI, FLAVTE, OBOE, KLARINETE, SAKSOFONE in FAGOTE.
TROBILA
Trobenta je trobilo pri katerem zvok nastane tako, da glasbenik z ustnicami zatrese zrak v ustniku.
Pod TROBILA uvrščamo še rog, pozavno in tubo.
GLASBILA S TIPKAMI
Pod GLASBILA S TIPKAMI uvrščamo KLAVIR, ČEMBALO, ORGLE in HARMONIKO.
TOLKALA
Pod TOLKALA uvrščamo BOBEN, TAMBURIN, PAVKE ali TIMPANI, PALČKE, KSILOFON, VIBRAFON, MARIMBA, ČINELA, TRIANGEL…
Samorefleksija
Projektna naloga mi je bila zelo blizu, saj je glasba moje področje in del mojega vsakdana. Z glasbili sem že dobro seznanjena, zato mi je bila priprava gradiva v veliko veselje, saj sem lahko znanje in izkušnje, ki jih že imam, prenesla v obliko, ki je primerna za poučevanje v razredu. Vesela sem, da imam doma na voljo kar nekaj različnih glasbil, nekatera pa sem si izposodila posebej za ta namen, da sem lahko zbrala dovolj kakovostnega gradiva za razvrščanje po skupinah.
Če bi imela več časa, bi zagotovo dodala še več fotografij, za vsak inštrument vsaj eno fotografijo.
Največ časa sem posvetila fotografiranju in izbiri ustreznih kadrov. Želela sem, da slike ne bodo le estetske, temveč tudi uporabne pri učenju – da bodo prikazale tiste značilnosti, ki učencem pomagajo pri razvrščanju in opazovanju zgradbe glasbil. Tudi poimenovanje in izbor bližnjih posnetkov je bil premišljen, saj sem želela ustvariti smiselno vizualno zgodbo.
Svoje delo ocenjujem pozitivno in premišljeno, saj sem v nalogo vključila tako svoje znanje kot izkušnje z glasbo. Upoštevala sem podane kriterije, pripravila avtorske fotografije in vsebine, ki so primerne za uporabo pri pouku.
Znanje, ki sem ga ob tem projektu utrdila, bom lahko uporabila tako med študijem kot kasneje v poklicu. Še posebej pomembno se mi zdi, da sem razvijala tudi veščine povezovanja praktičnega znanja z učnimi cilji in uporabo sodobnih orodij za pripravo gradiv.
Najljubši del projekta mi je bilo ustvarjalno delo s fotografijo in stik z inštrumenti, ki so mi že sicer zelo blizu. Najmanj prijetno pa mi je bilo urejanje tehničnih podrobnosti pri spletni objavi in licenciranju, saj mi je to vzelo največ časa. A tudi to vidim kot del celovite priprave na delo učitelja.
Če bi razmišljala o tem, kaj bi spremenila v definiciji projekta, moram priznati, da ne bi spreminjala ničesar. Navodila so bila dovolj odprta, da sem lahko izrazila svojo ustvarjalnost in hkrati sledila jasnim ciljem naloge. Projekt mi je omogočil, da sem povezala svoje znanje iz glasbe s pedagoškim razmišljanjem, kar vidim kot zelo koristno izkušnjo za nadaljnje študijsko in poklicno delo.