SLOVENIJA ZAJTRKUJE
Hrana ne predstavlja samo vir energije, ampak nas ob enem povezuje tudi z okoljem, različnimi tradicijami in ljudmi, ki to hrano pridelajo. V Sloveniji imamo vsako leto tretji petek v novembru namenjen Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Za to projektno nalogo sem se odločila, ker se mi zdi ta tema zelo zanimiva in pomembna.
Tradicionalni slovenski zajtrk ni v nobenem osnovnošolskem učnem načrtu, ampak se izvaja kot projektno delo. Vseeno pa bi ga lahko povezala s predmetom, kot je npr. spoznavanje okolja. Pri spoznavanju okolja bi lahko Tradicionalni zajtrk povezala s tematskim sklopom človek, kjer se učenci naučijo, da zdrav način prehranjevanja, različne telesne vaje ter počitek omogočajo rast in razvoj in da pomagajo ohranjati zdravje.
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Tradicionalni slovenski zajtrk je dan, ko v vrtcih, šolah in drugih ustanovah (npr. zdravstvenih domovih) zajtrkujejo hrano, ki je izključno pridelana v Sloveniji. Zajtrk ki, ga postrežemo vsako leto na tretji petek v novembru je preprost, vendar poln okusa. Zajtrk sestavlja domač kruh, maslo, med (ki je pridelano s strani slovenskih čebelarjev), domače mleko in jabolko.
Sestavine in primer tradicionalnega slovenskega zajtrka by Aljoša is licensed under CC BY 4.0
Namen projekta tradicionalni slovenski zajtrk je, da izobražujemo, obveščamo in osveščamo predvsem šolajočo mladino o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, o prednosti lokalno pridelanih živil, ki so slovenskega izvora ter kako pomembne so kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo hrane in okolja.
ČEBELARSTVO
Čebelarstvo je kmetijska panoga, katera se ukvarja z gojitvijo čebel z namenom, da od njih pridobijo njihove proizvodov. Čebele po navadi gojijo v panjih. Ker pa je Slovensko čebelarstvo panoga z dolgo tradicijo, se odraža tudi v ljudski umetnosti, torej v poslikavi panjske končnice.
Čebelnjak by Aljoša is licensed under CC BY 4.0
Panj
Panj je zaprta struktura, v kateri živijo in se razmnožujejo čebele. Znotraj panja je natančno izdelan okvir iz lesa, satnik, na katerem čebele zgradijo satovje.
Panj od blizu by Aljoša is licensed under CC BY 4.0
Satnik s satovjem by Aljoša is licensed under CC BY 4.0
Satje s čebelami by Aljoša is licensed under CC BY 4.0
Čebelarska oprema
Za uspešno in varno delo s čebelami mora čebelar nositi posebno opremo. Zaščitna oprema čebelarja vsebuje čebelarski klobuk in obleko, rokavice in škornje.
Oprema čebelarja by Aljoša is licensed under CC BY 4.0
Oprema za delo s panji
Čebelar za delo s panji uporablja različne pripomočke. Dimnik oz. kadilo je naprava, s katero spušča iz njega dim. Ta dim pomiri čebele, zato so med pregledovanjem panja manj agresivne. Čebelar uporablja tudi čebelarski nož ali dletce, ki služi za odpiranje panja, ločevanje satov in čiščenje notranjih delov.
Dimnik in čebelarski nož by Aljoša is licensed under CC BY 4.0
Čebelji pridelki
Čebelji pridelki so popolnoma naravna živila. Ti pridelki so:
- med,
- propolis,
- cvetni prah,
- matični mleček,
- vosek,
- čebelji strup.
Vrste meda
Vrste medu so poimenovane po imenu rastlin, na katerih čebele nabirajo nektar oz. mano. Poznamo:
- Akacijev med
- Lipov med
- Kostanjev med
- Smrekov med
- Hojev med
- Cvetlični med
- itd.
Primer kostanjevega medu by Aljoša is licensed under CC BY 4.0
SAMOREFLEKSIJA
Kaj vse sem se novega naučila v tem projektu?
Pri tej projektni nalogi sem se naučila veliko novega, tako na vsebinskem kot na tehničnem področju. Na vsebinskem področju sem samo poglobila moje znanje o Tradicionalnem Slovenskem zajtrku ter o čebelarstvu. Na tehničnem področju pa sem se na novo naučila, kako lahko objavim svoje prispevke na spletišču, kako lahko uredim slike ter licence.
Če bi imela več časa, bi dodala, spremenila, izboljšala…
Če bi imela več časa za projektno nalogo, bi se zagotovo bolj potrudila za slike in tudi besedilo, ki je napisano. Lahko bi npr. obiskala več čebelarjev in primerjala čebelnjake med sabo.
Kateremu delu sem posvetil največ časa in zakaj?
Največ časa sem pri tej projektni nalogi posvetila pisanju in urejanju naloge. Temu delu sem posvetila največ časa, saj sem se morala prvo navaditi kako deluje Arnes splet.
Kako ocenjujem svoje delo glede na podan kriterij ocenjevanja?
Poskušala sem, da sem kolikor se je le dalo sledila kriteriju ocenjevanja.
Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabila tekom študija in na svoji poklicni poti?
Med študijem mi bo pridobljeno znanje koristilo, saj sem pridobila ene izmed ključnih digitalnih spretnostih (npr.: fotografiranje, urejanje slik, delo s spletiščem ter z licencami). Vse to mi bo prišlo prav pri predstavitvah, seminarskih nalogah…
Pri poklicni poti pa bom lahko znanje uporabila pri načrtovanju različnih dni dejavnosti.
Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj?
Pri tem projektu mi je bilo najljubše ustvarjanje fotografij in tudi urejanje. Najmanj sem uživala pri urejanju spletne strani.
Kaj bi spremenila v definiciji projekta, da bi bil boljši?
Projekt je bil dobro zasnovan, saj so bila podana jasna in strukturirana navodila, zato tudi ne bi nič spreminjala. Pri samem kreiranju spletne strani, so mi pomagale klinične vaje, kjer smo s profesorico pregledali kako deluje program Arnes splet, kako urediti fotografije in kako pridobiti licence. Koristni pa so mi bili tudi vnaprej posnetki videoposnetki, da sem si lahko pogledala oz. spomnila kako se kakšno stvar na Arnes spletu naredi.