Drevesa- zeleni velikani narave!

Drevesa so eni največjih in najpomembnejših prebivalcev našega planeta. So pravi zeleni velikani narave, ki že tisočletja rastejo, čistijo zrak, dajejo senco in so dom številnim živalim. Vsako drevo je posebno in ima svojo vlogo v naravi- nekatera so visoka kot stolpnice, druga imajo široke krošnje in zanimivo obliko listov.

Učenci osnovne šole začnejo spoznavati različne drevesne vrste v 4. razredu osnovne šole. Po ciljih, zapisanih v učnem načrtu naravoslovja in tehnike, morajo učenci:

• prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po listih, cvetovih in plodovih),
• prepoznati les najpogostejših drevesnih vrst v ožjem okolju.

Drevesa in grmi so pomemben del narave. Najdemo jih vsepovsod- ob poteh, v parkih, na šolskem dvorišču in v gozdu. Nekatere najpogostejše drevesne vrste pri nas so bukev, hrast, kostanj, leska, vrba in breza. Od iglavcev pa največkrat srečamo smreko, bor, jelko ali mecesen.

Drevesa lahko prepoznamo po več značilnostih. Prva takšna so že listi- nekateri so veliki, drugi majhni, nekateri gladki, drugi nazobčani (npr. kostanj ima dolge liste z ostrimi zobci). Tudi plodovi nam povedo veliko o tem, katero drevo opazujemo- leska ima lešnike, smreka in bor pa storže. Navsezadnje pa imajo drevesa tudi na skorji (lubju) različno barvo, teksturo in vzorce (smreka ima rjavo lubje, ki se lušči v luskah).

Da bi učence naučili o drevesnih vrstah, bi z njimi odšli na sprehod v bližnji gozd ali park. Tam bi opazovali drevesa, nabirali liste in poiskali različne plodove. Na podlagi opazovanja bi poskušali prepoznati posamezne vrste, kot so bukev, hrast, smreka, kostanj ali leska. V razredu bi nato naredili drevesni kotiček, kjer bi razvrstili zbrane materiale, jih poimenovali in narisali.

Samorefleksija

Pri izdelavi projektne naloge sem se poglobila v svoje znanje o drevesnih vrstah ter njihovem prepoznavanju v naravnem okolju. Ugotovila sem, kako pomembno je, da učencem snov približamo na njim zanimiv in doživljajski način- z opazovanjem, raziskovanjem in aktivnim sodelovanjem.
Različne dejavnosti, kot so sprehod v naravo in nabiranje naravnih materialov, so mi pomagale razmišljati, kako učenje naravoslovnih vsebin prilagoditi razvojnih značilnostim otrok v 4. razredu.
Ta naloga mi je omogočila, da sem se bolje pripravila na vlogo bodoče učiteljice, saj sem razmišljala ne le o vsebini, temveč tudi o tem, kako učencem omogočiti, da znanje doživijo in si ga lažje zapomnijo. Verjamem, da bom tovrstne pristope uporabila tudi v svoji prihodnji učiteljski praksi.
Če bi imela več časa, bi si želela raziskati še več drevesnih vrst ter spoznati specifične lastnosti. Tako bi se poglobila v različne načine, kako povezujemo drevesne vrste z drugimi naravoslovnimi vsebinami.

Slike sem urejala z PhotoScapex , licence pa sem ustvarila z BetaChooser.