Razlikovanje drevesnih vrst
Drevesne vrste so ključni del našega naravnega okolja, saj vplivajo na biotsko pestrost, kakovost zraka in podnebne razmere. Njihovo prepoznavanje je pomembno za razumevanje ekosistemov in ohranjanje narave. V tej projektni nalogi bom zato predstavila, kako prepoznati različne drevesne vrste po lubju, listih in plodovih ter kako bi temo lahko približala otrokom na osnovni šoli. In sicer bi učence najlažje spoznala s temo tako, da bi jih v okviru naravoslovnega dne ali pouka na prostem peljala v bližnji gozd ali park, kjer bi opazovali drevesa ter zbirali vzorce lubja, listov in plodov. S pomočjo identifikacijskih kartic, kjer bi imeli napisana imena dreves in njihove značilnosti, pa bi jih poskušali prepoznati. V razredu bi na koncu predstavili svoje ugotovitve ter se pogovorili o pomenu dreves v ekosistemu.
PREDMET: naravoslovje in tehnika
RAZRED: 4. razred
UČNI CILJI:
- prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali
in gliv v neposrednem okolju, - prepoznati najpogostejše drevesne in
grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po
listih, cvetovih in plodovih), - prepoznati les najpogostejših drevesnih vrst v
ožjem okolju
Za uspešno izvedbo projekta potrebujemo fotografije dreves v naravi za lažje prepoznavanje vrst na terenu in pa bližnje fotografije detajlov (lubje, listi, plodovi) za natančno določanje posameznih drevesnih vrst.
Za začetek si poglejmo nekaj iglavcev, ki jih najlažje prepoznamo po iglicah in storžih, zeleni pa ostanejo vse leto. Smreka ima kratke in ostre iglice, ki rastejo posamezno okoli vejice, njeno lubje pa je tanko, luskasto in sivo-rjave barve. Bor pa lahko prepoznamo po daljših iglicah, ki rastejo po dve skupaj. Njegovo lubje je debelejše, razpokano in rdečkasto-rjave barve.
smreka by emci is licensed under CC BY-SA 4.0
bor by emci is licensed under CC BY-SA 4.0
Drevesa s širokimi listi, ki jeseni odpadejo in razvijejo različne plodove pa imenujemo listavci.
Divja češnja ima bele cvetove v skupkih, ki cvetijo spomladi pred olistanjem. Deblo je gladko z vodoravnimi črtami, pri starejših drevesih, kakršna je tudi češnja na spodnji sliki, pa postane temno sivo do skoraj črno in globoko razpokano, kar daje lubju luskast videz.
cesnja by emci is licensed under CC BY-SA 4.0
Javor ima pri mlajših drevesih gladko deblo, pri starejših pa postane razpokano in temnejše.
Listi so veliki in dlanasto deljeni z značilnimi krpami (spominjajo na roko z razprtimi prsti).
javor by emci is licensed under CC BY-SA 4.0
Gaber ima sivo in gladko deblo. Njegovi listi so ovalni z ostro nazobčanim robom in jasno vidnimi žilami. Na spodnji sliki listi niso še popolnoma odprti, saj se gaber navadno dokončno olista šele ob koncu aprila ali ob začetku maja.
gaber by emci is licensed under CC BY-SA 4.0
Breza pa je prepoznavna po belem lubju z značilnimi črnimi lisami in tankimi vodoravnimi razpokami.
Listi so trikotne do srčaste oblike, nazobčani ter svetlo zelene barve.
breza by emci is licensed under CC BY-SA 4.0
Listavci se začnejo olistati spomladi, večinoma med aprilom in začetkom maja. Po cvetenju začnejo razvijati plodove – ti pri češnji in javorju nastanejo že spomladi, medtem ko jih gaber in breza razvijeta nekoliko pozneje. Te plodovi dozorijo šele poleti ali jeseni. Bor in smreka imata iglice skozi vse leto, zato se spomladi ne olistata na novo kot listavci. Njune storže, torej plodove, razvijata počasneje – pogosto zorijo leto ali celo dve, pri čemer borovi storži dozorijo prej kot smrekini.
SAMOREFLEKSIJA:
Pri tej projektni nalogi sem se naučila prepoznavati različne drevesne vrste, predvsem njihove značilnosti, kot so oblika listov, plodovi, lubje in čas olistanja. Če bi imela več časa, bi vključila več primerjav med vrstami na različnih rastiščih in razširila del o plodovih dreves, vendar zaradi omejenega časa nisem mogla slikati vseh vrst, kot so na primer hrast in lipa, saj se olistata veliko pozneje. Največ časa sem posvetila zbiranju in urejanju fotografij ter pravilnemu dodajanju licenc, saj sem bistvo tega projekta videla prav v tem. Svoje delo bi dobro ocenila, saj sem sledila navodilom, projekt dobro strukturirala in se potrudila, da sem vključila vse potrebne informacije. Pridobljeno znanje mi bo koristilo tekom študija, zlasti pri biologiji. Na poklicni poti bom to znanje lahko uporabila pri pripravi učnih ur v naravi ali naravoslovnih dni. Najljubši del projekta mi je bilo fotografiranje dreves ter urejanje slik, malo manj pa sem uživala ob ustvarjanju licenc in iskanju pravih formatov slik.
POVEZAVE: