Pa res ne gre brez tehnologije?

Zjutraj me iz spanca prikliče budilka na telefonu. Z napol priprtimi očmi pogledam v ekran, vstati bo treba. Za dobro jutro, povečanje energije in pomoč pri premagovanju zaspanosti si predvajam glasbo na Youtube-u. Na aplikaciji preverim kdaj pripelje avtobus, pokličem prijateljico in ji sporočim, da sem na poti. Ob sprehajanju po mestnih ulicah opazim lep motiv in ga fotografiram s kamero na telefonu. Preden se odpravim domov prek svojega pametnega prijatelja na Cobissu še preverim ali je v knjižnici na voljo tista knjiga, ki jo že nekaj časa nameravam prebrati. Med čakanjem na avtobus pa na Instagramu objavim prej posneto fotko.

Potem pa se zamislim, kako drugačen bi bil ta dan brez telefona. IKT je v naša življenja že tako vpleten, da tega niti ne opazimo pa čeprav se z njo srečujemo na vsakem koraku. Telefon, TV, računalnik so naši vsakdanji spremljevalci. V prostem času, v trenutnem izobraževanju in tudi v našem bodočem poklicu. IKT nam ponuja mnogo več raznolikosti pri poučevanju (digitalne predstavitve), omogoča popestritve (poučne igrice), nazorne ponazoritve (video in audio), deljenje idej s kolegi, tudi dnevniki in redovalnice so dandanes v elektronski obliki. Poleg tega da jo znamo sami odgovorno uporabljati pa je pomembno, da to naučimo tudi naše učence.

Ob tem premlevanju sem si zastavila vprašanje: »Pa res ne gre brez tehnologije?« In pravzaprav mislim, da niti ni potrebe da bi bili brez nje. Omogoča veliko dobrega in nam olajšuje življenje, le dokler jo znamo odgovorno in  varno uporabljati, ter iz nje izvleči tiste pozitivne stvari, ki jih ponuja.