Zimska pravljica skozi objektiv

Če bi me nekdo na ulici ustavil in vprašal kateri zimski čas mi je najljubši, bi brez pomisleka dejala poletje. Zelo rada imam toploto, sonce, morje, sončne zahode, ki se odsevajo v morju in pa seveda počitnice in druženje s prijatelji dolgo v noč. Vendar to obdobje traja le nekaj mesecev, potem pa pridejo bolj mrzli dnevi in drugačne obveznosti. Zato bi bil moj nadaljnji odgovor na zgornje vprašanje, da obožujem tudi zimo. Dva popolnoma si nasprotna pojma, vendar me v zimskem času, tako kot tudi v poletnem stvari navdušujejo in mi dajo energije. Zimski čas je čas, ko še rajši obiskujem in občudujem naravo. Belina lesketajočega snega se mi zdi magična, sproščujoča. Vedno, ko potrebujem čas, da možgane dam na off se odpravim v naravo in se le sprehajam z dobro glasbo v ušesih, ali pa v kakšni super družbi. Tako si polnim baterije za vse obveznosti, ki jih v tem času nikoli ni malo. Z velikim veseljem se sprehajam in lazim po največjem snegu in ne po spluženi cesti. Zelo rada se tudi sankam, saj mi to že od otroštva dalje predstavlja neko zabavo, kjer drviš po snegu navzdol in samo čakaš, ali se boš ustavil ali zdrvel še dlje… počutiš se svobodno in neomejeno, predvsem pa mi to nariše velik nasmešek na obraz, saj se s tem vračam v svoje otroške dni in tako obujam prečudovite spomine.

IKT tehnologijo v današnjem času uporabljamo vsak dan, na vsakem našem koraku. Sama sem z uporabo IKT tehnologije začela na koncu tretjega razreda, ko sem dobila svoj prvi mobilni telefon. Seveda ni bil tako napreden, kakršne imamo sedaj, vendar mi je v tistem času zadostoval za vse potrebe, katere sem takrat imela. Glavno je bilo, da sem z njim lahko poklicala starše, če sem jih potrebovala. Zelo rada sem tudi fotografirala vsako stvar in vsak trenutek svojega otroštva, tudi tiste trenutke oz. dele dneva, ki niso bili prav nič posebni. Zato sem dobila tudi svoj fotoaparat, vendar tisti majhen in čisto preprost… predvsem tak za otroško rabo in ujemanje smešnih spominov v objektiv. Danes sem zelo hvaležna, da sem ga dobila, saj sem tako ustvarila veliko lepih spominov, katere lahko pogledam in se ob njih konkretno nasmejem, kadarkoli si to zaželim. Kasneje sem IKT tehnologijo uporabljala predvsem za šolske naloge, saj sem svoj prosti čas raje preživljala s prijatelji nekje v naravi. V šoli smo uporabljali računalnike, prav tako pa je bilo potrebno kdaj kakšno delo dokončati tudi doma. Priznam, da sama za take stvari nisem preveč spretna in da mi svet računalnikov in njihovih zmožnosti ni preveč domač, vendar sem se skozi leta s takim načinom dela vedno bolj izobrazila in pridobila izkušnje. Ko pa sem bila že malo starejša pa sem začela bolj pogosto uporabljati aplikacije Snapchat, Instagram, Facebook in Messenger, saj so mi te služile kot portal, kjer sem lahko komunicirala s svojimi prijatelji.

V svojem bodočem poklicu učiteljice razrednega pouka ima IKT tehnologija po mojem mnenju dokaj pomembno vlogo. Dandanes je tehnologija glavni način komunikacije s starši, obveščanja staršev o otrokovih ocenah… s portalom e-asistent se je komunikacija “v živo” zelo zmanjšala, saj starši otrokove ocene, obnašanje in vse ostalo lahko vidijo na spletu in ne rabijo hoditi v šolo, da bi te stvari izvedeli. Zato se mi zdi pomembno, da smo kot bodoči učitelji seznanjeni z različnimi portali, preko katerih bomo s starši lahko navezali stik in z njimi komunicirali. Prav tako bomo IKT tehnologije uporabljali veliko dni v tednu. Tako za šolske namene v šoli, kot tudi za same izobraževalne namene doma. Znanje tehnologije nam bo prišlo prav tudi pri pripravljanju gradiva za učence, ter za predstavljanje kakšnih tem s pomočjo PPT predstavitev, saj jim bomo tako neko snov predstavili na nov, drugačen način in jo s tem naredili, za njih še bolj zanimivo. Z IKT tehnologijo bomo seznanjali tudi učence same, zato je dobro, da jo za začetek sami dobro poznamo in vemo kako nam lahko dobro služi in kdaj je njena uporaba pretirana in škodljiva. Učenci bi morali IKT tehnologijo uporabljati “s pametjo”, s tem mislim, da bi jih kot starejši morali naučiti, da je potrebna in da bo skozi čas še vedno bolj, vendar, da bi jih hkrati tudi naučili uživati in se zabavati brez nje, ampak le v družbi prijateljev nekje v naravi, tako kot smo to počeli mi, ko tehnologija še ni bila tako razvita.

REFLEKSIJA DELA IN SAMOVREDNOTENJE:

1. V tem projektu sem se naučila, da slike iz interneta ne smemo le kopirati in nato prilepiti v svoj dokument, vendar moramo preveriti njeno licenco in tako ugotoviti, kaj nam ta dopušča, da s sliko počnemo. Prav tako sem se naučila slikovno gradivo ustrezno označiti z licenco in narediti povezavo (link). Teh stvari predhodno nisem nikoli potrebovala, saj smo za vsako predstavitev, pri kateri smo potrebovali slike, sliko le kopirali in prilepili in to je bilo to.
2. Če bi imela več časa nobene stvari ne bi spremenila, saj menim, da sem stvari naredila tako kot je potrebno. Pri tem so nam bile v veliko pomoč vaje, kjer so nam bile vse stvari predstavljene in smo velik del projektne naloge naredile že na faksu med vajami.
3. Največ časa sem posvetila samemu pisanju projektne naloge. Glede pisnega dela mi je največ razmišljanja spodbudilo vprašanje o lastni uporabi IKT tehnologije in o njeni uporabi v mojem bodočem poklicu.
4. Pridobljeno znanje bom uporabljala pri nadaljnjem pisanju projektnih nalog, ter vseh seminarskih nalogah, ki bodo v študijskih letih še sledile. Prav tako se bom kot učiteljica trudila, da bom pridobljeno znanje prenašala na otroke in jih s tem naučila pravilne uporabe.
5. Najljubše mi je bilo urejanje objave, saj mi je bilo zanimivo in nekaj novega, kar do sedaj še nisem delala. Najmanj ljubo pa mi je bilo samo pisanje, saj je bilo dokaj zamudno.
6. V definiciji projekta ne bi spremenila ničesar, saj se mi zdi, da smo pridobili vso potrebno znanje ter navodila, da je delo potekalo nemoteno in da smo od teh učnih ur veliko odnesli.

Zimska pokrajina by MB is licensed under CC BY-NC-SA 4.0