Sprehod skozi gozd – fotografski material
Slikovni material za 4. razred osnovne šole pri predmetu Naravoslovje in tehnika.
Cilji:
- razložiti zunanjo zgradbo rastlin (specifično dreves)
- prepoznati najpogostejše drevesne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po deblu)
- razložiti pomen dreves za človeka
Zavedati se moramo, da se digitalna tehnologija hitro razvija in se integrira v naše življenje. Če smo seznanjeni s pravilno uporabo digitalne tehnologije smo veliko bolj samozavestni pri njeni uporabi, zato je pomembno, da se o njej poučimo in jo preizkusimo čim bolj zgodaj. Najbolje je, če se z digitalno tehnologijo spoznavamo s pomočjo strokovnjaka, ki nas lahko opozori na pomembne elemente in pasti. Digitalna tehnologija nam omogoča dostop do večje zaloge gradiva, kar je za bodoče učitelje velika prednost pri načrtovanju in izvajanju pouka. Tako lahko učence na varen način seznanimo z digitalnim svetom, ki bo zagotovo imel večjo vlogo v njihovem učnem procesu, kot jo je imel včasih. Poleg tega se tehnologija v šolah razvija (interaktivne table, računalniške učilnice), redovalnice se premikajo na splet, nastajajo spletne učilnice in celo poučevanje včasih poteka preko računalnika, zato je izobrazba bodočih učiteljev na tem področju ključna.
ZUNANJA ZGRADBA DREVES
Zunanjo zgradbo dreves razdelimo na 3 dele: korenine, steblo/deblo, liste. V nekaterih primerih imajo drevesa tudi cvetove.
Korenine iz tal črpajo vodo in mineralne snovi, ki jih drevesa potrebujejo za rast in razvoj.
S pomočjo listov si drevesa producirajo hrano.
Steblo/deblo deluje kot prevodnik za vodo in hrano, da lahko prideta do vseh delov drevesa.
Cvetovi so del posebnega načina razmnoževanja dreves, ki s svojo barvo in vonjem privabljajo žuželke.
RAZNOLIKOST SKORJE DEBEL
Drevesna debla se razlikujejo po širini, barvi in nagubanosti.
Galerija debel by kati is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
VRSTE DREVES V OKOLICI
Drevesne vrste lahko prepoznavamo že samo z opazovanjem debla.
Galerija drevesnih vrst – bor in javor is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Ostale slike v galeriji (breza, hrast, platana, smreka) so pridobljene s Pixabay licenco.
Bor lahko prepoznamo po značilnih širokih razdaljah med razpokami. Sorodnica smreka ima za razliko razpoke bližje skupaj, podobno kot javor, le da imajo njegove razpoke bolj izrazit profil. Hrast ima zelo globoke razpoke, ki so precej blizu skupaj, in precej temno lubje. Njegovo nasprotje je breza, ki ima skorajda belo lubje, ki nima veliko razpok in ga lahko celo olupimo, podobno kot lahko naredimo z lubjem platane, ki skoraj ni razpokana in ima lubje v zaplatah.
UPORABA LESA
Človek les uporablja v gradbeni industriji, za izdelavo pohištva in kuhinjskih pripomočkov, ogrevanje in še veliko več.
Slike so pridobljene s Pixabay licenco.
SAMOREFLEKSIJA
Skozi izdelavo projektne naloge sam se naučila veliko o obdelavi slik, predvsem z aplikacijo PhotoScrape X. Tako sedaj bolje razumem kaj vse vpliva na kakovost slike in kako lahko slike izboljšamo, če z njimi nismo najbolj zadovoljni. Na tem delu projekta sem porabila tudi največ časa. Pomembno mi je bilo, da sem svoje slike primerno obdelala, saj jih bom tako lahko uporabila tudi kasneje. Prav tako sem mnenja, da sem pomembne elemente lastnih slik poudarila in s tem še izboljšala njihov namen in kvaliteto. Predvsem sem želela jasno pokazati razliko v globini razpok v deblih, ki pa iz originalnih slik in bila najbolje razvidna. Obdelava slik je področje, o katerem bi si želela vedeti več in bi mu namenila več časa, saj se mi je izmed vseh spretnosti, ki sem se jih naučila, zdela najbolj uporabna. Lahko bi povedali več o vseh funkcijah v PhotoScape X, a glede na to, koliko časa smo imeli na voljo, razumem, da se nismo uspeli poglobiti v to področje. Vseeno mi je bil ta del projekta najljubši in je po mojem mnenju definitivno to pridobljeno znanje tisto, ki ga bom v prihodnosti največ uporabljala. Večkrat se mi je že zgodilo, da sem za kakšne seminarske naloge imela svoje slike, katerih kvaliteta se mi ni zdela primerna, zato sem uporabila kar sem lahko našla na internetu.
Poleg tega sem imela pri delu veliko opravka z licencami, ki so mi na začetku predstavljale velik izziv, saj o njih nisem imela veliko predhodnega znanja. Kmalu sem ugotovila, da ustvarjanje lastne licence ni zahteven proces, ter da je to veliko lažje kot navajanje virov in avtorskih pravic drugih.
Svoje delo bi ocenila kot dobro za prvič, predvsem zato ker gre v večini za fotografski material in poudarek ni na estetskem izgledu. Menim, da sem ključne stvari razumela in jih upoštevala pri izdelavi objave. Najmanj ljubi del je bil zame samo oblikovanje oblike objave ter pisanje besedila. Kot oseba, ki ima rada obojestransko poravnavo, sem rahlo razočarana, da je ne morem uporabiti v objavi. Zagotovo je to ena izmed stvari, ki bi jih lahko izboljšala.
POVEZAVE
- Arnes splet – za objavo projekta
- PhotoScape X – za obdelavo slik
- Pixabay – za pridobitev slik
- Beta Chooser – za ustvarjanje licence
VIRI
Učni načrt. Osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. (2011). Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf
