Sol v laseh in sreča v očeh

Od kar pomnim je imela narava za moje življenje velik pomen. Že od malih nog so bili moji dnevi napolnjeni z obiski narave, kjerkoli pač sem bila. Kot večina otrok so bile tudi zame najlepši del leta poletne počitnice, ker sem vedela, da se bom z družino odpravila na morje. Imela pa sem veliko nesrečo, da sem do svojega tako pričakovanega dopusta morala čakati do konca počitnic in med mojim nestrpnim čakanjem na odhod na morje poslušati vse moje prijatelje o njihovih dogodivščinah v nebesih za otroka. Vedno, ko smo se z družino odpravili na morje, sem vedela, kaj to pomeni: »še dva tedna do začetka šole«, a me to definitivno ni ustavilo, da ne bi izkoristila vsakega momenta, da sem pacala po morju, skakala v vodo najprej na bombico, s časom na glavico, plavala in hodila na sprehode. Že kot otrok sem razvila ljubezen do morja, a z odraščanjem se je ta le še poglobila. Zame ni pomembno ime morja, lahko je Jadransko, Egejsko, Črno, Rdeče, Baltsko, Jonsko, Severno,…, skratka važno je, da je mokro in slano (prav tako je nepomembna tudi koncentracija soli v morju). Ko pomislim na morje,  se najprej spomnim na lepoto in šumenje valov, ki v meni vzbujajo občutek pomirjenosti, če pa je ob pogledu na turkizno modro, slano, valujočo vodo na nebu naslikan še lep sončni zahod, je sreča toliko večja. Poleg morja pa sem skozi čas vzljubila tudi branje knjig. Lahko bi rekla, da ga ni boljšega občutka kot pa se ob zvokih šumenja valov in ležanju na vročem, poletnem soncu na plaži dokopati do zadnje 500 strani knjige. Ker pa prihajam iz krajev, od katerih je zračna razdalja do morja več kot 200 kilometrov, berem na avtobusih, doma, po avtu, na faksu, skratka povsod. Morje pa 350 dni na leto (v prestopnem letu 351) nadomeščajo hribi, gozdovi, gore, kjer pritisnem off gumb v svojih možganih in se sproščam v lepotah narave.

Večerne urice na morju by Panika is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Panika in njeni začetki uporabe IKT

Moje prvo srečanje z IKT tehnologijo sega v moje zgodnje otroštvo, ko je oče prinesel domov prvo »računalniško škatlo«. S starejšim bratom in mlajšo sestro smo dobili igrico, na kateri smo lahko igrali spomin in poslušali glasbo (Greva gor v hribe- Čuki). Ker smo bili trije bi lahko rekla, da se je čas, ki smo ga imeli na razpolago za igračkanje z računalnikom, delil na tri. Kar hitro pa sem dobila tudi tablični računalnik, na katerem sem igrala različne igrice (tako poučne in koristne kot igrice za zabavo). V 4. in 5. razredu smo imeli na urniku računalništvo in tako smo enkrat na teden zahajali v učilnico, ki se nam je sprva zdela kar strašljiva. Pri urah računalništva smo se prvič srečali z uporabo digitalnih identitet, ki so nas spremljale do konca osnovne šole. Na višji stopnji pa so plakate pri izvedbi  predstavitve zamenjali PowerPointi, ki so mi prišli prav tudi kasneje v srednji šoli in pri izvedbi seminarjev v tem študijskim letom. Seveda je bila izdelava le teh včasih težja kot je danes, saj sem tekom šolanja nadgrajevala svoje spretnosti in jih izpopolnjevala. Prav tako sem se kar hitro srečala tudi z uporabo Worda, predvsem v srednji šoli, kjer smo ga v prvem letu pri predmetu informatika bolj podrobno spoznali in se naučili pisati seminarske naloge. To mi je prišlo prav predvsem v 4. letniku, ko smo bili primorani napisati seminarske naloge za izbirne predmete na maturi, prav tako pa mi je to prišlo prav v tem študijskem letu, ki je bilo polno izdelave seminarskih nalog pri različnih predmetih.

Uporaba IKT v bodočem poklicu

Živimo v svetu, kjer smo s tehnologijo obkroženi vsak dan, zato je toliko bolj pomembno, da se otroci z njo spoprimejo že kar hitro in so na tem področju izobraženi ter imajo svoje izkušnje. Kljub temu pa želim IKT uporabo omejiti na tisto, kar se mi bo zdelo pomembno. Poskušala se bom posluževati njene uporabe za popestritev pouka, uporabo različnih e-učbenikov, različnih didaktičnih iger, predvajanja videoposnetkov,…

Refleksija in samovrednotenje

V tem projektu sem se naučila veliko novega. Naučila sem se narediti objavo na Arnesovem spletišču, prav tako sem se naučila brati oznake fotografij (kako jih lahko uporabljamo, ali jih sploh lahko uporabljamo/ spreminjamo,…). Z objavo sem načelo zadovoljna, saj se zavedam, da gre za mojo prvo te vrste. Zdi se mi, da sem največ časa porabila za pisanje besedila in iskanje primernih člankov po internetu. V objavo sem vključila bolj kot ne vse zahtevano v kriteriju. Pridobljeno znanje predvsem o fotografijah bom lahko uporabljala pri izdelavi različnih predstavitev in seminarskih nalog,… Če potegnem črto, bi lahko rekla, da me je ta projekt kar navdušil za IKT in za naše delo pri tem predmetu v prihodnosti. Zelo sem uživala že pri iskanju same fotografije in pisanju samega članka. Prav tako mi je bilo zanimivo izvedeti toliko stvari o rabi tujih fotografij in zaščiti le teh. Moram pa priznati, da sem imela nekoliko težav z vpeljevanjem linkov v besedilo, a ko mi je v glavi končno kliknilo, je vse šlo gladko naprej.