Spoznavanje pihal – fotografski material
Razred: 5.razred
Predmet: GLASBA
Tematski sklop: Instrumentalne skupine
Cilji: Razumejo, spoznavajo in uporabljajo glasbene pojme pihala, flavta, saksofon, klarinet, oboa in fagot. Ob poslušanju prepoznavajo, razlikujejo in urejajo zvočne barve teh inštrumentov.
POMEN DIGITALNE TEHNOLOGIJE ZA BODOČEGA UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
Digitalna tehnologija v današnji družbi igra pomembno vlogo, saj se večina z njo srečuje vsakodnevno. Je ključnega pomena pri opravljanju različnih poklicev, to pa vključuje opravljanje učiteljskega poklica. Stalno izobraževanje učiteljev o tehnologiji je za to pomembno, saj tako lahko izboljšajo učni proces.
Digitalna tehnologija prinaša učiteljem raznovrstne možnosti za izboljšanje poučevanja in učenja. S pomočjo različnih orodij in platform lahko učitelji prilagodijo učno gradivo, individualizirajo učenje, spodbujajo sodelovalno učenje ter učinkovito upravljajo učni proces. Poleg tega omogoča tudi vseživljenjsko učenje učiteljev in neprestano prilagajanje novim tehnologijam in pedagoškim pristopom. Predstavlja neprecenljiv vir za izboljšanje kakovosti poučevanja in pripravljenost učiteljev za izzive sodobnega izobraževanja.
PIHALA
“Pihala” je širok izraz, ki zajema različne vrste inštrumentov. So glasbila, pri katerih s pihanjem skozi ustnik ustvarjamo zvok. So osrednji del mnogih glasbenih zvrsti in se lahko razlikujejo po materialih, oblikah, tonalitetah in načinih igre. Izdelane so iz cevi, ki ji pravimo zračni steber, ta pa v notranjosti glasbila zaniha. Daljši in širši kot je steber, nižji je zvok. Pihala so lahko izdelana iz različnih materialov, vključno z lesom (npr. ebenovina, javor), kovino (npr. medenina, srebro), plastiko in steklom. Materiali lahko vplivajo na zvok, barvo in trajnost inštrumenta. Vsako pihalo zahteva določeno tehniko igranja, ki se lahko razlikuje glede na vrsto inštrumenta.
Pihalni inštrumenti imajo različne zvoke in karakteristike. Nekateri proizvajajo svetlejše in bolj prodorne tone, medtem ko drugi ustvarjajo mehkejše in bolj tople zvoke. Uporabljajo se v različnih glasbenih zvrsteh, vključno s klasično glasbo, jazzom, rockom, popom in drugimi. Med pihala uvrščamo flavte, piccolo, oboo, klarinet, saksofon, fagot in druge piščali. So ključni del glasbene izkušnje in prispevajo k bogati pestrosti glasbil.
1.Prečna flavta
Prečna flavta je sestavljena iz glave, vratu (telesa) in noge. Ima 12 zaklopk na katerih so luknjice. Večina je izdelanih iz kovine. Imajo veliko tehniško zmogljivost, zato se jih uporablja za solo igranje in igranje v orkestru.
Prečna flavta by Študentka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
2. Piccolo
Piccolo ali mala flavta je sorodna flavti. Običajno je polovico velikosti manjši od klasične flavte, zato ustvarja zvok oktavo višje od le-te. Piccolo ima zelo svetel in prodoren zvok. Zaradi visokega registra ga pogosto uporabljajo za igranje melodij v višjih oktavah.
Piccolo by Študentka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
3. Oboa
Oboa je leseno pihalo z velikim tonskim razponom. Velja za orkestrsko vodjo, saj ima stabilno intonacijo. Uporablja se predvsem v klasični in sodobni glasbi.
Oboa by Študentka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
4. Klarinet
Je pihalo, originalno izdelano iz trdnega afriškega lesa ali ebenovine. Sestavni deli klarineta so ustnik, sodček, dva glavna dela in odmevnik. Na klarinet igramo s pomočjo enojnega jezička, ki vibrira in s tem ustvarja zvok.
Klarinet by Študentka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
5. Saksofon
Je pihalo, sestavljeno iz ustnika z enojnim jezičkom, vratu in telesa z zaklopkami. Saksofone največkrat slišimo v zvrsteh kot sta jazz in klasična glasba. Poznamo več vrst saksofonov kot so: altovski, tenorski, sopranski, basovski, baritonski, kontrabasovski in drugi.
Saksofon by Študentka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
6. Orglice
Orglice so pihalo, na katerega igramo tako, da vanj pihamo skozi luknjice. Pri tem na zgornji strani luknjic zaslišimo zven, ki ga odda t. i. pero. Z vdihom na isti luknjici proizvedemo drug ton, kot če vanjo pihnemo. Pogosto jih uporabljamo v različnih glasbenih žanrih, vključno z narodno, folk, blues, jazz in rock glasbo.
Orglice by Študentka is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
REFLEKSIJA IN SAMOVREDNOTENJE
V projektni nalogi, ki sem jo izdelala, sem se naučila veliko novega. Spoznala sem kako urejam fotografije in ustvarim spletno objavo. Sama se z urejanjem fotografij nisem srečala prvič, vendar sem za to uporabljala aplikacije kot so Dazz cam, Lens buddy in storitve, katere ponuja sam telefon. Z objavo na spletni strani se sama še nisem srečala in se mi pri obravnavanju snovi pri IKT-ju zdi ključnega pomena.
Če bi imela več časa, bi se urejanju in kreiranju spletnih objav bolj posvetila, saj le-te predstavljajo velik del pri opravljanju učiteljskega poklica. Z njimi se učitelji lahko srečujejo vsakodnevno, zato se mi obravnavanje te teme zdi ključnega pomena.
Sama nimam občutka, kako bi svojo projektno nalogo ocenila. Največ truda sem vložila pri samem fotografiranju glasbil, saj sem za le-te potrebovala poiskati glasbenike, ki jih igrajo. Ko sem slike pridobila, je vse steklo gladko, saj smo na uri dobili jasna navodila za izvedbo prve projektne naloge.
Znanje, pridobljeno pri izdelovanju prve projektne naloge, se mi zdi vsestransko. Pri samem študiju ga bom lahko uporabljala pri izdelovanju predstavitev in drugih projektnih nalog, pri opravljanju učiteljskega poklica pa se mi zdi še pomembnejše. Učitelji na splet objavljajo rezultate učencev iz tekmovanj, obvestila za starše, dogajanje na ekskurzijah in šolah v naravi ipd.
Najljubše pri projektni nalogi mi je bilo urejanje fotografij, saj to tudi sama počnem v prostem času. Izboljševanje kvalitete slik se mi zdi pomembno, še posebej, če te uporabljamo kot del šolskega gradiva.
Pri samem projektu ne bi spreminjala ničesar, saj se mi zdi za bodoče učitelje razrednega pouka ravno prav zahteven. Naučila sem se osnov pri ustvarjanju objave in spoznala še drugo orodje za urejanje fotografij.
VIRI IN LITERATURA:
Bučko, J. (16.8.2018). Katera glasbila sodijo med pihala? Pridobljeno 10.4.2024 s spletne strani: https://www.oesterreichinstitut.si/glasbila-pihala
Pihala-flavta, oboa, klarinet in fagot (b. d.). Pridobljeno, 9. 4. 2024 s spletne strani: https://www.zsoms.si/pihala
Holcar A., Borota B., Breznik i., Jošt J., Kerin M., Kovačič A., Lango J, Novak M. T., Kafol S. B. (2011). Program osnovna šola glasbena vzgoja učni načrt. Pridobljeno 23.3.2024 s spletne strani: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_glasbena_vzgoja.pdf
UPORABLJENE POVEZAVE NA PROGRAMSKO OPREMO IN APLIKACIJE
Arnes splet: https://splet.arnes.si/
Beta licence chooser: https://chooser-beta.creativecommons.org/
PhotoScape X: http://x.photoscape.org/