1. KREIRAM SPLET

Pozdravljeni!

Sem Ana Manca Ruparčič in sem študentka prvega letnika razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Svoj prosti čas rada preživljam v domačem kraju s svojo družino in fantom. Rada sem družbeno aktivna, delam v prijetnem lokalu, si pogledam dober film in športam. Občasno tudi potujem in spoznavam še ne raziskane kraje.

Z računalnikom in posledično s spletom sem se srečala že v otroških letih, saj smo doma imeli družinski računalnik. Kot otrok sem rada igrala igrice na CD ploščah. Z leti sem vedno več uporabljala računalnik, kmalu tudi za šolo. V osnovni šoli se v prvi trijadi nismo pogosto srečevali z računalniki in IKT. Menim, da je bil največji razlog predvsem slaba takratna opremljenost šole z IKT pripomočki. Kasneje smo v višjih razredih večkrat uporabili računalnike in IKT, ki so nam bili dostopni v računalnici in v razredih na matični šoli. V osnovni in srednji šoli sem se največkrat srečevala s PowerPointom, kasneje občasno tudi z aplikacijo Kahoot. Učitelji so tako formativno preverjali naše znanje. V pogosti uporabi je bil prav tako tudi Word, kjer sem pisala seminarske naloge, referate, govorne nastope in druge podobne predstavitve.

Vir slike: osebni arhiv

V osnovni in srednji šoli so nam učitelji popestrili pouk z različnimi video posnetki, audio posnetki, snov so velikokrat podajali s pomočjo PowerPoint predstavitev, na kateri so imeli zapisane ključne besede, besedilo pa so pospremile različne zanimive slike na dano temo. Takšno obliko dela smo največkrat izvajali pri zgodovini, angleščini, fiziki in biologiji.

V srednji šoli pa smo na urniku imeli predmet informatika, izvajal se je le v prvem letniku. Pri predmetu smo spoznali podrobnejšo uporabo Worda, Excela, spoznali pa smo tudi nekatere bolj teoretično-matematične plati informatike. Iskreno menim, da v srednji šoli nisem pridobila ogromno znanja na tem podorčju, večinoma sem se postopkov na omenjenih programih naučila sama. Prav tako menim, da bi bilo smiselno spoznai še druge, morda nam ne tako znane programe, kot je na primer program Prezi, Google Docs, Canva, PhotoScape in drugi, ki so prav tako zelo koristni in preprosti za uporabo.

Spomnim se tudi, da smo v osnovni šoli imeli poučne ure spletnega bontona in kulture na spletu. To se mi zdi zelo koristno in pravilno, saj se otroci tudi v času osnovne šole in naprej na žalost srečujejo z internetno oziroma spletno obliko nasilja. Prav je, da obvladajo spletni bonton in se zavedajo, kakšne so lahko posledice nasilja, ki ga izvajaš preko spleta. Vseeno je poučevanja o spletnem bontonu premalo. Zavedati bi se morali, da je splet zelo prisoten v naših življenjih; vse poteka preko različnih spletišč, kjer smo hitro lahko žrtve nasilja, prav tako pa z anonimnostjo in fizično distanco lažje prizadanemo nekoga na drugi strani ekrana.

Pomembno se mi zdi, da je IKT vpeljan v pouk. Že samo dokumentacijsko delo učitelja je v celoti izvedeno preko spleta. Dobro moram poznati eAsistent, Arnes in mnoge druge. Kot študentka sem imela možnost videti, kako lahko pedagoški proces poteka preko spleta v spletnih učilnicah. Zanimivo se mi je zdelo, da smo se lahko dokaj hitro prilagodili nastali situaciji, v kateri smo se znašli zaradi epidemije. Hkrati se zavedam, koliko slabosti je to potegnilo za sabo, predvsem osnovnošolcem in hkrati seveda njihovim staršem. Nas je pa ta situacija postavila pred veliko vprašanje, ki si ga lahko zastavi vsak pedagoški delavec; kako izvesti kar se da uspešen in efektiven pouk z vsemi omejitvami fizične bližine v razredu in vsemi spletnimi viri, aplikacijami in povezavami, ki so dandanes na voljo skoraj vsem. V zadnjem delu vprašanja pa se lahko zopet spotaknemo in pomislimo na tiste, ki jim domača IKT opremljenost predstavlja prevelik finančni zalogaj, da bi si jo lahko privoščili.

Kot bodoča učiteljica razrednega pouka se zavedam, kako pomembno je, da obvladam splet in spretno uporabljam vire, ki so mi na razpolago za popestritev pouka. Hkrati čutim veliko dolžnost, da kot učiteljica predstavim splet v celoti in otroke poučim o nevarnostih, ki so prisotne. Ob letošnji situaciji epidemije pa se prav tako počutim dolžno biti kompetentna, spretna in uspešna pri vodenju pouka na daljavo.

Kot vir dobre predstavitve ideje o spletnem bontonu predlagam to spletno stran.

REFLEKSIJA IN SAMOVREDNOTENJE

Menim, da sem se v tem semestru pri predmetu informatika naučila veliko novih spretnosti, ki mi bojo zelo koristile pri nadaljni pripravi pouka. Spoznala sem nove programe za urejanje slik, licenciranje lastnih in tujih izdelkov, uporaba dobrih virov in programov. Največ časa sem posvetila iskanju primerne spletne strani, ki sem jo vključila v samo predstaivitev, saj je strani s tako vsebino res veliko. Glede na podan kriterij bi se ocenila s pozitivno, saj sem sledila navodilom, ki so bila zapisana po alinejah v razredniikt v rubriki Definicija naloge: Kreiram splet. Če bi imela na razpolago več časa za pripravo izdelkov, bi bili le-ti boljši, bolj dodelani in poglobljeni. Prav je, da se naučim hitrosti uporabe in izdelave različnih gradiv preko spleta, saj bom le tako lahko poskrbela za časovno ekonomičnost izvedbe in priprave različnih tem pri pouku. Pri projektu mi je bilo najljubše izdelovati lastne izdelke po natančnih navodilih, najmanj pa mi je bilo všeč to, da mi je to vzelo veliko časa.

Avtorica: Ana Manca Ruparčič

Mentorica: mag. Alenka Žerovnik

Nosilka predmeta: dr. Irena Nančovska Šerbec

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Razredni pouk

Informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju (IKT), 1. letnik

25. junij 2020

Deli
Share on FacebookShare on Google+Pin on PinterestBuffer this page
(Skupno 23 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost