Hribček

V svojem prostem času rada hodim v hribe. Moj bližnji hrib je Osolnik.

Hribček by Maja is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Pohodništvo

V naši družini smo vsi zelo zavzeti pohodniki. Lahko bi rekli, da mi je bilo pohodništvi že pripisano ob rojstvu. Že moja mami je kot majhna punčka s svojo družino konstantno hodila v hribe. To dediščino je prenesla na naslednjo generacijo, torej na naju z bratom. Tudi midva sva kot otrokoka prehodila ogromo hribov. Kot zanimivost bi omenila še to, da sem kot deklica vedno morala voditi, oziroma hoditi prva v vrsti, saj sem se drugače uprla, in tarnala, da ne morem več hoditi, saj sem utrujena. Živim v dokaj hriboviti pokrajini, v okolici Škofje Loke in mnogokrat smo z družino prehodili naše okoliške hribe. Za prvi maj, smo se velikokrat odpravili na Križno Goro. Nam najbližji hrib pa je Osolnik, ki je prikazan na zgornji sliki. Nanj sem velikokrat hodila s svojo mamo in atom, nato pa sem nanj skoraj popolnoma pozabila. Nanj sem se spet spomnila v obdobju korona virusa in zaprtja na občine. Osolnik mi je omogočil rekreacijo, ki smo jo v tistih časih težko dobili.

IKT tehnologija v mojem življenju

Mojih prvih srečanj z IKT tehnologijo se ne spominjam čisto natančno. Moji začetna snidenja vključujejo igračo računalnik. Na njem sem kar nekaj časa igrala igrice. Spomnim se tudi, da so nas včasih v podaljšanem bivanju v osnovni šoli, peljali v računalico, kjer smo lahko igrali igrice. Vsi smo bili neizmerno navdušeni, ko se je to zgodilo, saj je bila to bolj izjema kot pravilo. Igrice sem igrala tudi doma, na skupnem računalniku, a sem nekega dne po nesreči pritisnila na gumb, zaradi katerega se je na računalniku sprožil virus. Starša sta bila nad mano zelo razočarana in mami, ki je že od nekdaj zavzeta fotografinja in je na računalniko imela naložene mnoge fotografije, le te izgubila. To je bil izredno žalosten dan za našo družino. Od takrat naprej, mi starši več niso dovolili igrati igric na našem računalniku. Svoj prvi telefon sem dobila v petem razredu, saj sem hodila v glasbeno šolo in na treninge košarke in sem morala poklicati starše za prevoz oziroma sem ga dobila, v primeru da bi bilo karkoli narobe in bi lahko poklicala domov. Ta telefon ni bil telefon z zaslonom na dotik, kot ga dobivajo otroci v današnjih časih, ampak je bil telefon na tipke, a je vseeno imel vse funkcije, ki sem jih potrebovala, torej klicanje in sporočanje. Svoj prvi računalnik sem dobila kot darilo svoje botre za birmo, konec devetega razreda. V gimnaziji sem uporabljala PowerPoint za ustvarjanje predstavitev, prav tako pa tudi Word za pisanje raznih besedil. V srednji šoli sem prav tako začela pisati seminarske naloge. Uporabo IKT tehnologije sem dramatično povečala v času zaprtja, ko je pouk potekal na daljavo. Začela sem uporabljati Zoom in na splošno sem več uporabljala računlanik. Uporablajala sem ga, in ga še vedno, za gledanje filmov in serij, saj smo v teh časih kupili ustvaril Netflix račun. Seveda pa je nepogrešljiv pripomoček pri vsakdanjem življenju telefon. Na njem je še posebej uporabna aplikacija Google Maps. Uporabljam ga ko hodim peš , prav tako pa tudi, ko se vozim. Brez njega bi bila izgubljena. Posebej uporaben se mi zdi v tujih državah. Ko smo bile s prijateljicami v tujini smo ga vsak dan uporabljale, da smo ugotovile na kater metro moramo oditi. Vskodnevno uporabljam tudi pametno uro, ki med drugimi beleži tudi srčni utrip in lokacijo med dejavnostmi, kot je na primer tek, hoja,..

IKT tehnologija v mojem bodočem poklicu

V mojem bodočem poklicu, kot učiteljica razrednega pouka, se mi zdi IKT tehnologija zelo pomembna, zlasti v časih ko je le ta v eksponentnem porastu. Moj cilj je, da svoje bodoče učence pri pouku seznanim z uporabo tehnologije, saj je le ta že sedaj neizogibna, kaj šele čez pet let. Zavedam se tudi pomena tradicionalnih metod učenja pri pouku, a se mi zdi zelo pomembno, da implementiramo tudi na primer razne videoposnetke in delo na računalnikih, saj to popestri pouk in učenci se naučijo novih veščin. Kot učiteljica, bom vrjetno prav tako uporabljala tudi spletni portal E-asistent. Po vsej verjetnosti bom morala pisati tudi kakšne članke za spletno stran šole in zdi se mi uporabno, da se seznanim s čim vsem mora biti opremljena moja spletna objava.

Refleksija insamovrednotenje

V tem projektu sem se seznanila s spletiščem Arnes, ki ga poprej nisem poznala. Naučila sem se razlikovati in uporabljati notranje in zunanje linke in opremiti sliko z licenco. Čeprav sem vedela, da je potrebno biti na internetu z svojo osebno identiteto zelo previden, mi je bilo všeč, da smo to še dodatno poudarili. Če bi imela več časa, bi verjetno pod točko kjer sem opisovala svoje dotedanje uporabljenje IKT tehnologije napisala še več primerov. Največ časa sem posvetila delu kjer sem opisovala svoje dotedanje uporabljenje IKT tehnologije. Moje delo se mi zdi ustrezno opremljeno in označeno, a je vedno prostor za izboljšave. Tekom študija in na svoji poklicni poti bom lahko znanje uporabila z licenciranjem vseh uporabljenih slik, ki jih bom tekom poklicne poti zagotovo uporabljala v velikem številu, saj predstavljajo odlično ponazorilno sredstvo.Pri projektu sem bila izredno navdušena nad vstavljanjem linkov. Ko pomislim, da moram navesti link, ko uporabim nek tuj vir, pomislim na kačo naključnih črk, ki le uničijo zgradbo besedila, zato mi je izredni všeč, da so linki lahko tudi skriti v samem besedilu oziroma pod določeno besedo. Najmanj pa mi je bilo všeč, ko sem morala pisati besedilo, saj mi je vzelo kar nekaj časa. Projekt se mi je zdel zelo uporaben, zato ne bi spremenila ničesar.