Zakaj prehoditi 100 km z loncem na ruzaku ali kdo sem
Skupina ljudi, ki ne vidi razloga, zakaj ne bi en teden hodili s 15 kilogramskimi nahrbtniki, si kuhali na gorilnikih in vsak večer spali pod zvezdnatim nebom, se imenuje skavti, natančneje klan. Če ne veš, kaj je klan, kako izgleda gorilnik in zakaj bi kdo to počel, verjetno nisi eden izmed članov opevane skupine. Če pa se ti kljub temu to zdi privlačno, danes še ne rabiš prehoditi 100 km, moraš pa miško premakniti le za 1 cm in že se lahko prijaviš.
Že res, da omenjeni teden nismo preveč povezani z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, vse tedne prej pa nam še kako koristi. V prvi vrsti seveda zato, da si na googlovih zemljevidih izberemo pot, izračunamo kilometre, najdemo trgovine ob poti in podobno. Kar prav tako vsi počnemo, le da tega naglas ne povemo, pa je, da par dni pred odhodom na spletu mrzlično brskamo, kje lahko kupimo čim lažje brisače, koliko stanejo majice, ki se zložijo na čim manjše dimenzije in kje jih lahko najdemo. Vse našteto seveda zavzeto shranjujemo v oblak, da lahko vsi istočasno dodelujemo naš načrt za teden, ki ga preživimo s čim manj tehnologije (za poslušanje pesmi po bluetooth zvočniku vseeno naredimo izjemo, enako velja za nujne klice, če se kdo izgubi).
Predvidevam, da čez par let tako preživljanje časa poleti zame ne bo več ustaljena praksa, si pa predstavljam, da mi bo IKT pri bodočem poklicu prav tako v veliko pomoč. Če bodo imeli učenci več in težja vprašanja, kot jih bom pričakovala, bom hvaležna, da bom lahko v času par sekund na spletu našla odgovore nanje. Tudi ob večerih se bom v mislih zahvaljevala človeškemu intelektu, ki je zasnoval e-sporočila, saj bom lahko s starši komunicirala od doma, namesto dodatnih večerov, preživetih na šoli. Otroške ume bom lahko navduševala s posnetki čudes, ki jih sicer nikdar ne bi mogli videti. Upam, da bom ob tem učencem znala predstavljati zgled, kako uporabljati tehnologijo za dobre in koristne namene ter se ji znati odpovedati, kadar ni potrebna. To, da se da skoraj čisto brez nje preživeti cel teden, bom pa z lahkoto dokazala prav s to fotografijo.
Nahrbtnik na potovalnem taboru by Žuža is licensed under CC BY-NC-SA 4.0
Refleksija
- Kaj sem se novega naučil/a v tem projektu?
- Naučila sem se, kako dodamo kategorije in oznake, kako izberemo in dodamo licenco, kako dodamo povezavo in presodimo, ali naj bo notranja ali zunanja.
- Če bi imel/a več časa, bi dodal/a, spremenil/a, izboljšal/a …
- Več časa bi morda namenila le za izbiranje slike, vendar sem s to čisto zadovoljna.
- Kateremu delu si posvetil/a največ časa in zakaj?
- Največ časa sem posvetila pisanju besedila, saj me zelo moti, če je besedilo nepovezano in brez rdeče niti.
- Kako ocenjuješ svoje delo glede na dan kriterij ocenjevanja?
- Mislim, da sem zahtevane vsebine ustrezno vključila, le pri razmišljanju o uporabi IKT sem imela nekaj težav in težko razmišljala zunaj okvirjev — takoj pomislila na Google, PPT in Word ter težko našla kaj drugega, čeprav se zavedam, da je še veliko drugih sredstev, ki jih uporabljam.
- Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabil/a tekom študija in na svoji poklicni poti?
- Najbolj mi bo koristilo dodajanje linkov, saj so res nepregledni, če jih samo direktno prekopiramo. Na poklicni poti bom bolj pozorna na to, kaj zahtevam od učencev in kako lahko to dosežejo (v smislu licenc).
- Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj?
- Najljubše mi je bilo, da smo morali najti svojo fotografijo — vem, da iz praktičnih razlogov, vendar mislim, da so naša dela prav zaradi tega toliko bolj osebna in kreativna.
- Kaj bi spremenil v definiciji projekta, da bi bil boljši?
- Če bi kaj spremenila, bi morda vprašanje o tehnologiji malo bolj navezala na interesno področje, ki ga v prispevku prav tako opišemo, da bi bilo celotno besedilo bolj smiselno povezano.
