Vrtičkanje stročnic – fotografski material

Razred: 2. razred

Predmet: SPOZNAVANJE OKOLJA

Tematski sklop: Živa bitja

Vsebina: Razvoj rastlin

Cilji:

  • znajo dokazati, da rastline potrebujejo za življenje zlasti zrak, vodo z rudninskimi snovmi in svetlobo
  • znajo s poskusi ugotoviti, da mlade rastline lahko zrastejo iz semen, čebulic, gomoljev, potaknjencev

POMEN DIGITALNE TEHNOLOGIJE ZA BODOČEGA UČITELJA RAZREDNEGA POUKA:
Digitalna tehnologija za bodoče učitelje predstavlja velik pomen, saj bodo s pomočjo le-te lažje predstavili obravnavano učno snov učencem, ti pa si jo bodo lažje vizualizirali in zapomnili. Hkrati bodo imeli učenci možnost ogleda učne snovi na več različnih načinov, kar bo prav tako pripomoglo k boljši zapomnitvi. Digitalna tehnologija prispeva tudi k boljši izobrazbi tako učencev kot učiteljev na področju računalništva in informatike.


POSTOPEK:

  1. FAZA

Pred začetkom si pripravimo dva čista steklena kozarca, zemljo za sejanje in semena, katera imamo namen saditi.

Priprava za sajenje by Deteljica is licensed under CC BY-NC 4.0

Priprava prsti za sajenje by Deteljica is licensed under CC BY-NC 4.0

2. FAZA

V lončka nasujemo zemljo. V enega od lončkov nasadimo dva semena fižola, v drugo pa dva semena graha.

Semena stročnic pred posaditvijo by Deteljica is licensed under CC BY-NC 4.0

Semena stročnic po posaditvi by Deteljica is licensed under CC BY-NC 4.0

3. FAZA

Kozarca postavimo na območje, kjer je zadostna količina sončne svetlobe in sobna tempertura. Poskrbimo za redno zalivanje in sproti opazujemo kalitev in rast stročnic.

V izvedbi projekta sem zamudila kalitev stročnic, saj kozarcev nisem imela ves čas pri sebi. Priložene slike so posnetki fižola in graha v času rasti.

Rast stročnic v kozarcu by Deteljica is licensed under CC BY-NC 4.0

SAMOEVALVACIJA:

Projekt je predstavljal izziv, s pomočjo katerega sem se naučila, da je za rastlino potrebno skrbeti veliko bolj, kot si človek sprva predstavlja. Tekom projekta sem imela namreč težave s nezadostno ali prekomerno količino zalivanja semen ter zemlje. Prav tako sem spoznala nove načine urejanja fotografij, s pomočjo programa PhotoScape X ter kako pridobivati fotografije s Pixabay programa.

Če bi projekt lahko izpeljala ponovno, bi semena zalivala redno in količinsko zadovoljivo ter kozarce s semeni bi spremljala še bolj pogosto, kot sem jih tokrat. Težava je bila tudi bivanje, saj sem za vikend odšla domov, kozarca pa pustila v Ljubljani – ta sta med prvim vikendom vzkalila, jaz pa zaradi neprisotnosti nisem uspela kalitve fotografirati.

Največ časa sem posvetila sprotnemu opazovanju in fotografiranju kozarcev, saj je kalitev potrebovala precej časa. Hkrati je veliko časa vzelo samo oblikovanje projektne naloge na spletu ter urejanje fotografij.

Delo, kateremu sem se posvetila v času projekta, bi ocenila kot dobro, saj sem bila zavzeta ter sem delo opravljala sproti. Prav tako sem zadovoljna z fotografijami, katere sem posnela in jih nato naložila v objavo.

Znanje, ki sem ga pridobila v času projekta, bom uporabila pri predmetu biologija in vsakdanjem življenju, saj sem se poglobila v sejanje določene vrste rastlin oz. zelenjave. Tokratne izkušnje in pridobljeno znanje pa bom največ uporabila v razredu, natančneje pri predmetu Spoznavanje okolja, saj se bom skupaj z otroci poglobila v rast in razvoj rastlin – lahko celo eksperiment, kot sem ga trenutno tudi sama naredila v dani projektni nalogi. Tako bodo otroci lahko vsaki dan in sproti videli razvoj rastline ter si snov s pomočjo vizualizacije in lastne izkušnje lažje in hitreje zapomnili. Znanje pridobljeno s tehnološke strani, pa bom uporabila tudi v prihodnjih projektnih nalogah in izdelkih, pri katerih bom potrebovala urejati razne fotografije.

Najljubši del projekta je zame predstavljala sama priprava in posaditev semen v zemljo, medtem ko, mi je fotografiranje predstavljalo najmanjše zadovoljstvo, saj je zaradi sprotnega fotografiranja bilo potrebno več dni oz. tednov ter sem morala biti dosledna.

Projektu bi spremenila le število posnetih fotografij, saj pri izbrani temi, stročnice kar hitro vzkalijo ter se nato spreminjajo in rastejo počasneje. Tako, je nekaj fotografij med seboj kar podobnih.


UPORABLJENE POVEZAVE V SPLETNI OBJAVI:

VIRI IN LITERATURA:

Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf

(Skupno 28 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost