Rastrska grafika

Za prvi del naloge sem naredil dva posnetka – stopinje in prstni odtis, kar se odlično ujema s temo moje projektne naloge, ki se glasi digitalna identiteta, digitalni odtis.

• slika 1 pred obdelavo

 

• slika 1 po obdelavi

 

POSTOPEK OBDELAVE:

a)  Resize – sliko sem nastavil na velikost 600 x 800 (reduce the longer length: 800 xp), zato da sem zmanjšal količino informacij ter s tem zmanjšal velikost slike (z 8.83 MB na 344 KB), hkrati pa je kakovost slike še vedno sprejemljiva.

b) Bright, Color – sliko sem nekoliko potemnil in povečal kontrast, da so prišle stopinje na sliki do večjega izraza in s tem tudi slika hitreje pade v oči.

c) Frame line – iz vizualnega vidika sem sliki dodal okvir ter s tem poskrbel, da bolj izstopa s podlage. Izbral sem črnega, saj je najbolj ustrezal ter notranje robove nekoliko zaokrožil, da ni preveč ostrih linij.

č) Shrani – po vseh opravljenih spremembah sem urejanje zaključil s shranjevanjem slike na namizje (save -> save as).

——————————————————————————————————————————————————————————————-

• slika 2 pred obdelavo

 

• slika 2 po obdelavi

 

POSTOPEK OBDELAVE:

a) Crop – sliko sem najprej obrezal, tako da je ostal le prstni odtis, saj je bil velik del slike nepotreben oz. odveč.

b) Resize – sliko sem nastavil na velikost 800 x 800, s čimer sem se tako kot pri prejšnji sliki znebil odvečnih informacij in s tem manjšal velikost datoteke (z 2.86 MB na 208 KB), pri tem pa je kvaliteta slike še vedno zadovoljiva.

c) Bright, Color – nato sem sliki spremenil globino, svetlost in kontrast, da sem dobil bolj žive barve, ki hitreje padejo v oči, zaradi česar si jo tudi lažje zapomnimo.

č) Frame line – iz istih razlogov kot pri prejšnji fotografiji sem tudi pri tej uporabil okvir slike.

d) Sharpen – v nastavitvah sem nekoliko povečal tudi ostrino slike, saj je bila nekoliko meglena.

e) Save – po vseh opravljenih spremembah sem sliko shranil na namizje (save -> save as).

 

Vektorska grafika

Za drugi del naloge sem se odločil, da bom v programu InkScape izoblikoval povečevalno steklo, ki ga lahko vidite na spodnji sliki.

  

POSTOPEK IZDELAVE:

1.  Oblikovanja povečevalnega stekla sem se lotil pri krogih. To nam omogoča funkcija iz orodjarne (riši kroge, elipse, loke – F5), ki jo lahko najdemo na levi strani ekrana.

   

Najprej sem ustvaril največji siv krog.

2. Nato po istem postopku ustvarimo še dva kroga, vendar z drugo barvo – svetlo sivega in modrega, le da je vsak naslednji nekoliko manjši. Nova kroga namestimo na sredino sivega, največjega kroga.

   

3. Za občutek globine in leska stekla nekam na rob modrega kroga dodamo še dva manjša svetlo siva kroga, ki sta različne velikosti.

  

4. Nato na levi strani ekrana poiščemo funkcijo za risanje kvadratov in pravokotnikov (F4).

  

Z njeno pomočjo narišemo pravokotnik z enako barvo kot smo narisali prvi, največji krog. Nastali kvadrat predstavlja vrat lupe. Z dvojnim levim klikom na pravokotnik se nam ob straneh pokažejo puščice za rotiranje lika okoli svoje osi – zavrtimo ga za toliko, da se lepo priključi sivemu krogu.

5. Sedaj moramo narediti še ročaj povečevalnega stekla. To storimo tako, da narišemo še en, nekoliko večji pravokotnik. Pri narisanem pravokotniku lahko na robovih opazimo majhen kvadrat in krog – z miško primemo za majhen krog in ga podrsamo proti sredini stranice, da nekoliko zaokrožimo robove pravokotnika.

  

Z dvojnim levim klikom na lik se nam ob robovih pokažejo puščice s katerimi zavrtimo lik tako, da po svoji dolžini leži vzporedno manjšemu pravokotniku.

  

6.  V predzadnjem koraku kliknemo na pravokotnik, ki smo ga ravnokar ustvarili, in mu spremenimo barvo za lepši izgled.

  

7. Za na konec izdelek še shranimo, tako da na desni strani v zavihku Export PNG Image (Premakni+Ctr+E) – risba, kliknemo na ikono izvozi.

  

Programska oprema in viri

Prvi del projektne naloge, kjer je bilo treba urediti fotografiji, sem uporabil program PhotoScape, ki se mi zdi precej enostaven za uporabo, zato tudi nisem uporabljal nobenih virov, iz katerih bi črpal informacije o uporabi programa. Pri izvedbi drugega dela projektne naloge pa sem si pomagal s spletno stranjo 2D GAMEART GURU, saj je na njej veliko uporabnih videov, ki ti pomagajo pri uporabi programa InkScape. Slednji program se mi namreč zdi nekoliko bolj kompleksen od prvega. Za oblikovanje licenc sem uporabil spletno stran Creative Commons.

Refleksija in samovrednotenje

Ob opravljanju naloge, ki je vključevala rastrsko in vektorsko grafiko, sem večinoma ponovil svoje znanje iz uporabe programov InkScape in PhotoScape. Namreč oba programa smo že uporabljani znotraj kliničnih vaj, pri čemer sem se že veliko naučil. Predvsem je šlo za utrjevanje znanja in avtomatizirano uporabo programov ter ustvarjanja spletne vsebine z uporabo licenc. Priznati moram, da sem sedaj veliko bolj pozoren na licence tujih slik kot tudi to, da svoje slike označim z določenimi licencami. Naučil pa sem se tudi to, da se besede ˝rastrska˝ piše z enim a-jem in ne dvema.

Na srečo sem se projektne naloge lotil dovolj zgodaj, zato sem vsakemu delu posvetil toliko časa, kot se mi je zdelo, da je potrebno. To se mi zdi zelo pomembno, saj hitenje in časovna omejenost močno vplivata na kvaliteto naših izdelkov. Zato sem vsakemu delu namenil toliko pozornosti, dokler nisem dosegel svojih ciljev. Zato se težko odločim, kaj bi pri svoji projektni nalogi spremenil, izboljšal ali popravil, saj sem z njo zadovoljen. Edino kar bi spremenil je to, da bi nekatere slike, naložene v prispevek, spretneje dodal besedilu, kot je to npr. mogoče v Microsoft Word Document (prilagodi besedilo sliki), vendar se bojim, da nam spletna stran tega ne omogoča. Del, kateremu sem pri izdelavi naloge posvetil največ časa, pa je zagotovo opisovanje postopka dela, saj je to nekaj novega, zaradi česar sem moral biti tudi bolj previden in natančen, da česa ne pozabim ali izpustim.

V procesu izdelave projektne naloge sem se trudil, da bom kar se da čim bolje pokril vse kriterije ocenjevanja. Tako sem bil pozoren na smiselnost (povezanost s temo projektne naloge) in kompleksnost zajema ter obdelave fotografij oz. izdelave vektorske grafike. Poleg tega sem bil tudi zelo previden pri opisnem in slikovnem postopku urejanja oz. obdelave, saj sem se potrudil celoten postopek kar se da natančno opisati in bralcu olajšati sledenje postopka s slikovnim gradivom. Tako sem mnenja, da bi lahko kdorkoli z lahkoto ustvaril enak izdelek, kot sem ga sam. Skozi delo sem bil ves čas previden tudi na licence in vire. K vsaki sliki sem dodal licenco, vir sem pa pripel kot povezavo na spletno stran, s katero sem si pomagal. Zdi se mi, da sem prispevek prav tako ustrezno opremil s kategorijami in oznakami. Glede na napisano bi svoje delo odlično ocenil, saj sem v svojo nalogo vložil veliko časa in pri tem pazil, da sem izpolnil vse kriterije ocenjevanja.

Pridobljeno znanje ima zame velik pomen, saj ga bom lahko uporabil v času študija znotraj drugih, novih projektov, ki bodo zahtevali zajem in obdelavo slik ali izdelavo vektorske grafike ter tako nadgrajeval svoje znanje ter pridobival izkušnje. Vsekakor mi bo znanje koristilo tudi v poklicu učitelja razrednega pouka, saj bom lahko za različne namene uporabil programa InkScape ali PhotoScape ali celo učence poučil o uporabi le-teh.

Pri projektu sem najbolj užival ob oblikovanju ideje, tj. kateri sliki bom posnel in kakšno vektorsko sliko bom izdelal in ob urejanju slik ter izdelavi vektorske slike. Nekoliko manj ljubo pa mi je bilo opisovanje postopka, saj je bil nekoliko zamuden.

Celotna projektna naloga se mi je zdela zelo zanimiva in poučna. Kljub temu, da bi si želel, da nam ne bi bilo treba opisovati postopka predelave slik oz. izdelave vektorske grafike, se mi zdi, da je prav ta del prispeval k temu, da smo si tudi sami bolje zapomnili vse funkcije in postopek dela, zato ne bi spreminjal ničesar, razen tega, da bi mogoče zajeli in uredili le eno sliko, namesto dveh.

 

Avtor: Miha Babič

Mentorica: mag. Alenka Žerovnik

Predmet: komunikacijsko-informacijske tehnologije

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Razredni pouk, 1. letnik

Datum: 29. 4. 2020

To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.