Kreiram splet – 1. projektna naloga

Sem radovedna. Ogromno stvari v življenju me zanima in imam občutek, da je premalo časa na voljo, da bi lahko potešila vse vzgibe in zadostila vsem svojim željam in ciljem. Najbrž je tudi to eden od razlogov za vpis na že tretji študij, do katerega sem prišla preko podjetništva in prevajalstva. Je pa pedagogika z mano v srcu že odkar pomnim in čutim, da sem zdaj res »na svojem«. Poleg tega, da sem študentka, sem tudi mama dvema sončkoma; starejša hčerka ima 7 in mlajši sine ima 3 leta. Nikoli mi ni dolgčas 😊

Vir: Pixabay

IKT tehnologijo sem uporabljala predvsem v študijske ali službene namene, nisem se spuščala v kakšna programiranja ali kaj podobnega, ostajala sem na rabi osnovnih aplikacij in Office orodij kot so programi za pisanje besedil, pripravo prezentacij in urejanje podatkov. Aktivna sem tudi na socialnih omrežjih in rada pogledam kak izobraževalni video na Arnesovem portalu. V času šolanja na daljavo v prvem valu epidemije COVID-19 sem učila angleški jezik na razredni stopnji v osnovni šoli in sem morala hitro spoznati tudi kakšne druge programe, ki so danes postali dnevna stalnica; recimo Zoom ali Teams, tudi Google Hangouts. Poleg tega pa sem razlage podkrepila s kakšnim video posnetkom ali enostavno animacijo, v kar se pred tem obdobjem nisem spuščala.

Ravno to obdobje pa mi je prineslo čisto nov pogled na tehnologijo in pomoč, ki nam jo lahko nudi, njeno dodano vrednost tudi v šolskem okolju ter na povsem nov svet raznoraznih programčkov in aplikacij, ki nam olajšajo komuniciranje, deljenje izkušenj in učenje. Mogoče sem pred tem na IKT gledala bolj kot na nujno zlo, kot na nekaj, kar mi je lahko v pomoč in navdih. Predvsem verjamem, da je pomembno vedeti, kaj je na razpolago, kako lahko tehnologijo uporabimo v vsakdanjem življenju in izobraževanju ter si dovoliti, da stopa z nami vzporedno in ne kot nadomestilo. IKT vstopa že tako rekoč v vse pore našega življenja in brezpredmetno je se ji izogibati – menim, da je bolje, da se naučimo z njeno prisotnostjo živeti in izkoristiti, kar nam ponuja, z namenom obogatitve našega življenja. V procesu učenja v šoli menim, da ne bo nič drugače. Tabla in kreda sta že davno mimo in čeprav učiteljeve energije, ljubezni in razumevanja še dolgo ne bo nadomestil noben računalnik, je edino naravno, da tehnologijo vključujemo tudi v šolo, če želimo, da je to dobra in učinkovita priprava otroka na življenje in aktivno delovanje v družbi. Dejstvo je namreč, da šola izgublja svoj primat v smislu priprave na bodoči poklic, saj se kaže, da poklici, ki jih bodo opravljali naši otroci danes sploh še ne obstajajo (Gaber, Tašner, 2017).

Refleksija in samovrednotenje

Težko rečem, da sem se izključno v tem projektu naučila določeno stvar – bolj velja, da sem skozi vse dejavnosti, vaje in študijske aktivnosti dobila v IKT malce drugačen pogled. Naučila sem se spoštovati avtorsko delo in zanje navajati licence, kar se mi poprej sploh ni zdelo potrebno, češ, saj je na internetu kakorkoli vse dostopno vsem. Predvsem sem se naučila, da je dobro raje dvakrat premisliti, preden nekaj objaviš in nasploh dobro premisliti, kaj točno boš objavil in tako za sabo pustil trajni digitalni odtis. Če bi imela več časa, bi se z veseljem poglobila v vsak programček, ki smo ga skozi vaje spoznali, kajti vsi so bili res uporabni in so omogočali dobre, kvalitetne izdelke, ki pa niso zahtevali profesionalnega znanja računalništva. Zagotovo mi bodo v nadaljnjem učiteljskem delu prišli še kako prav in je bila zato ta izkušnja zame res dobrodošla. Navadno posvečam največ časa kreiranju dobre in berljive vsebine, ker pa vem, da ljudje velikokrat sodimo knjigo po njeni platnici, je seveda nujno, da se posvetim tudi estetski plati objav, ki pa tudi vzamejo kar precej časa. Sama pri sebi stremim k temu, da se za vsako stvar maksimalno potrudim, kolikor pač zmorem in vanjo vložim kar največ truda, nimam rada polovičarstva in površnosti (kar pa včasih zahteva tudi več časovnega vložka). Tudi sama se kot učiteljica trudim opaziti trud, ki ga učenci vložijo v neko delo in tudi na podlagi tega oblikujem končno oceno. Kot sem že omenila, so programčki, s katerimi smo delali na vajah izredno uporabni tudi za pedagoško delo in bodo pri delu v učilnici pomagali nadgraditi učni proces. Vnos interaktivnosti lahko po mojem le izboljša učno izkušnjo, morda olajša učencem, ki se ne radi verbalno izpostavljajo in pripomore k zapomnitvi učne snovi.  Dokler stvari na obvladaš, je vedno težko – tako je tudi meni najtežji del na samem začetku, ko programček šele spoznavaš in ure zares zletijo mimo. Preden stvar zares usvojiš, se zdi, kot da nikamor ne napreduješ, to je najmanj priljubljen del. Obratno pa seveda, ko stvar nekako steče in končno ustvariš nekaj res dobrega čisto samostojno in tako, kot si sam želiš – to daje dober občutek in motivacijo za nadaljnje podvige. Projektne naloge se lepo smiselno stopnjujejo od lažje k zahtevnejšim in glede tega nebi nič spreminjala. Mogoče bi se že od samega začetka lotila tematskega dela (tako oblikovanja fotografij, izdelave infografike kot videa) in bi potem samo strnila skupaj v projektni nalogi. Glede na to, da je vektorsko risanje zame še vedno precej zahtevno, mi je žal, da nisem že pri vajah naredila izdelka na izbrano temo, ki bi ga lahko zdaj inkorporirala v objavo – tako moram pač vse na novo.    

Vir: Wikimedia Commons

Avtorica: Deda_sis

Mentorica: mag. Alenka Žirovnik

Nosilka predmeta: dr. Irena Nančovska Šerbec

Predmet: Informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Razredni pouk, 1. letnik

Datum: 14. 7. 2021

Kreiram splet by Deda_sis is licensed under CC BY-NC-ND 4.0

Deli
Share on FacebookShare on Google+Pin on PinterestBuffer this page
(Skupno 12 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Dostopnost