Domača pokrajina: Kras (fotografski material)

Predmet: Družba

Vsebinska sklopa: Ljudje v prostoru

Razred: 4.

Učni cilji predmeta vezani na tematiko: razvijanje razumevanja o svojem naravnem okolju v času in prostoru; razvijanje raziskovalnih spretnosti in sposobnosti, ki jim ob znanjih omogočajo uspešno ravnanje v okolju

Učni cilji tematike: spoznavanje naravne značilnosti domače pokrajine (vode, prst, kamnine); domača pokrajina: lega in naravne značilnosti

POMEN DIGITALNE TEHNOLOGIJE ZA BODOČEGA UČITELJA RAZREDNEGA POUKA

Digitalna tehnologija je neprestano razvijajoč se faktor našega vsakdana. Posledično bi bilo izogibanje le te tudi v učilnicah razrednega pouka nesmiselno. Menim, da bi moral vsak učitelj do digitalizacije vsebin pristopati le z dovoljšno mero znanja, premišljenimi normami in samozavestjo. Pretirano poglobljeno in obsežno znanje po mojem mnenju ni potrebno, znanje pa lahko ustrezno predajamo le, če smo kot učitelji sami poučeni o orodjih, ki jih uporabljamo. To je opazno v naši samozavesti in možnostmi ustvarjanja mnenj, norm in vrednot o njihovi funkcionalnosti in uporabnosti. Naše vedenje in pristop se namreč v veliki meri odraža prav v naših učencih, zato menim da se učiteljev pristop do digitalne tehnologije ne sme pretirano razlikovati od pristopa do ostalih orodij in učnih vsebin.

Učitelj si lahko s pomočjo digitalne tehnologije olajša ali oteži učenje, za kar je odgovoren prav on in njegovi nadrejeni. O količini uporabe digitalne tehnologije v določenih razredih še nimam ustvarjenega oprijemajočega mnenja, saj menim, da mi za to še primanjkuje znanja. Trdim pa da sta obe skrajnosti nesmiselni.

En izmed najpomembnejših faktorjev uporabe pa menim da je previdnost. Prevladujoč del digitalne tehnologije in nanjo vezanih povezav je namreč veliki večini neznanka. Posledično se okrog te teme v šoli pojavlja veliko zadržkov, strahov, odporov in hkrati zanimanja, želj in podobnega. Učiteljeva naloga je, da v posvetu s sodelavci, nadrejenimi in starši ustvari primeren plan uporabe digitalne tehnologije, kjer bo kot urednik šolske spletne strani, glavni ustvarjalec in posrednik fotografij, tvorec javnih besedil o otrocih ipd. izpolnjeval vse zahteve o zasebnosti in hkrati ustregel čim večjemu številu želj staršev.

Uporaba digitalne tehnologije po času epidemije se v šoli težko izognemo, zato se ji moramo z izobraževanjem in pozitivnim pristopom prilagajati in se jo naučiti uporabljati v naš prid.

UVOD

Beseda KRAS ima dva ločena pomena. Kras (z veliko začetnico) poimenuje planoto nad Tržaškim zalivom, torej na jugozahodu Slovenije in manjšem delu Italije. Ta pa nedvomno spada pod kras (z malo začetnico), ki označuje vsa območja, tudi na drugih celinah, kjer so reliefne in podtalne oblike posledica delovanja kisle deževnice na apnenčasta tla.

KAMNINA

Apnenec je prevladujoča kamnina na Krasu in glaven označevalec krasa. Poseben je v tem, da ga voda v kateri je raztopljen ogljikov dioksid (voda, ki pronica skozi prst, deževnic itd.) raztaplja. To pomeni, da je apnenec propustna in v vodi topna kamnina.

RELIEF

Kras je razgibana planota pokrita z različnimi kraškimi značilnostmi in oblikami površja. Najmanjša in najpogostejša oblika je vrtača. Gre za običajno majhno kotanjo s skledasto obliko in nerazgibanim dnom, kot je vidno na spodnji sliki. Večjo globel z razgibanim dnom imenujemo uvala. Ta običajno nastane s skupnim pogrezanjem večjega števila vrtač. Največja oblika kotanj pa je kraško polje, za katerega je značilno ravno dno, vsestranska obdanost z vzpetinami, velikokrat pa ima tudi svojo ponikalnico ali presihajoče jezero. Ponikalnica je reka, ki teče od kraškega izvira po nepropustnih tleh kraškega polja, vse dokler na koncu ne ponikne v tla preko požiralnika ali v jamo preko ponora, ki ga lahko vidimo na sliki. Presihajoče jezero pa je nestalna oblika jezera, ki je pogojena s količino podtalnih vod in padavin. Ob močnem deževju lahko pokriva velik del kraškega polja, v sušnih časih pa ga sploh ni.

Poznamo tudi udorne oblike površja, ki nastanejo zaradi zrušitve stropa jam. Poznamo udornice, katerih premer je razmeroma skladen z njihovo globino, kot je vidno na spodnji sliki in brezna, ki označujejo manjše, a zelo globoke luknje.

Zelo očitno preoblikovanje apnenčastih kamnin z vodo pa lahko vidimo tudi v obliki žlebičev, ki izgledajo kot majhni žlebi na skalah, kot prikazuje spodnja slika in škrapelj, pri katerih gre za globlje ureznine v kamnino.

Kraški relief by kafa is licensed under CC BY-SA 4.0

PODZEMLJE

Tako kot na površje, imajo kisla deževnica in ostale vode velik vpliv tudi na Kraško podzemlje. Majhne in velike podzemne prostore imenujemo jame. Delimo jih na vodne jame, ki imajo reko, slap, jezero ipd. in suhe jame, brez kakršnihkoli vodotokov ali stoječih vod. V jamah najdemo kapnike najrazličnejših oblik. Kapnike viseče iz stropa imenujemo stalaktiti, kapnike na tleh stalagmiti, kapniške stebre pa stalagmati. Poznamo pa še veliko drugih kapniških oblik, kot so zavese, ponvice itd. Vse tovrstne oblike nastanejo z raztapljanjem in nalaganjem apnenca.

Jama by kafa is licensed under CC BY-SA 4.0

“Cave” by m01229 is licensed under CC BY 2.0 .

VODE

Kot opazimo že ob prej omenjenih značilnostih Krasa, se voda zaradi apnenčastih tal v naravi odraža nekoliko drugače, kot na zgolj nepropustnih tleh. Posledično je ta pokrajina značilna predvsem po podzemnih vodah, kjer se pronicanje vode zaustavi zaradi nepropustnih kamnin globlje pod površjem. Površinske vode pa se običajno pojavljajo v obliki presihajočih jezer, rek ponikalnic, krajših potokov ipd. Prav zaradi pomankanja površinskih vod, pa so Kraševci naredili veliko manjših napajališč za živino, katere imenujemo kali.

Kal in presihajoče jezero by kafa is licensed under CC BY-SA 4.0

PRST

Pomembna značilnost Krasa je tudi rdeče-rjava prst imenovana jerovica (terra rossa), ki jo opazimo na spodnji sliki. Prav ta Kraševcem nudi pridelovanje terana. Teran je namreč vrsta rdečega vina, ki je pridelan iz trte refošk, a le če ima ta korenine v jerovici.

Jerovica in trta by kafa is licensed under CC BY-SA 4.0

Slika je pridobljena s pixabay licenco.

PODNEBJE in VREMENSKI POJAVI

Za Kras bi lahko dejali, da je na stiku dveh podnebij, in sicer celinskega in sredozemskega. Posledično je ta pokrajina deležna različnih podnebnih značilnosti, sprememb temperatur, vetrov itd. Pomembna značilnost Krasa je prav burja. Gre za suh sunkovit veter, kateremu so Kraševci zaradi moči, ki jo lahko dosega, med drugim prilagodili tudi gradnjo hiš. Prav tako pa so burjo izkoristili v svoj prid in na njej začeli sušiti kraški pršut.

“Kraški pršut 16 mesecev” by Kraskras is licensed under CC BY-SA 4.0 .

RASTLINSTVO

Včasih je Kras veljal le za pusto kamnito pokrajino s travjem in grmičevjem. To seveda ni bilo povsem res, postaja pa njegovo rastlinstvo nedvomno skozi leta bolj in bolj pestro. Drži pa, da je zaradi burje in kamnitega površja na tej pokrajini značilno predvsem grmičevje in nižje rastlinstvo, kot sta na primer navadni ruj in navadni brin. Dandanes na krasu najdemo veliko travnikov, gozdov in tudi značilnih kamnitih površin.

Ruj in brin by kafa is licensed under CC BY-SA 4.0

Kraška pokrajina in rastlinstvo by kafa is licensed under CC BY-SA 4.0

ŽIVALSTVO

Ker težko sledimo izvoru živalskih vrst Kraški pokrajini ni smiselno določati avtohtonih živali, lahko pa omenimo človeško ribico, ki se potika po kraškem podzemlju in kljub nepoznanem izvoru tudi kraškega ovčarja ali kraševca, ki predstavlja močnega pastirskega psa.

Kraški ovčar by kafa is licensed under CC BY-SA 4.0

KULTURNE ZNAČILNOSTI

Pokrajina Kras ima tako kot ostale svoje kulturne značilnosti. Ena izmed njih je tudi kraška gradnja. Kraševci so zanjo največkrat uporabili prav kamen. Gradili so hiše, suhe zidove, vodnjake, ki se jim na krasu reče šterne, kamnite pastirske hišice, borjače, ki so bili ograjeni in značilni po svojih velikih vratih imenovanih porton itd. Kot lahko opazimo ima Kras tudi svoje narečje z narečnimi izrazi, obstaja pa še mnogo več kulturnih značilnosti.

Kraška gradnja by kafa is licensed under CC BY-SA 4.0

REFLEKSIJA IN SAMOVREDNOTENJE

• Kaj sem se novega naučila v tem projektu?

Pridobila sem veliko novega znanja, izpostavila pa bi na novo naučeno tvorbo licenc za lastna avtorska dela in pomen le teh v digitalnem svetu.

• Če bi imela več časa, bi dodala, spremenila, izboljšala …

Podrobneje bi se poglobila v pomen digitalne tehnologije za bodočega učitelja razrednega pouka, da bi si razvila še bolj oprijemajoča mnenja in lepše ubesedila povedano. Več časa bi posvetila tudi refleksiji.

• Kateremu delu sem posvetila največ časa in zakaj?

Največ časa sem posvetila pridobivanju fotografij na terenu ter izboru in obdelavi le teh, saj je bil moj glavni cilj čimbolj vizualno prikazati obravnavano vsebino.

• Kako ocenjujem svoje delo glede na podan kriterij ocenjevanja?

Besedilno pojasnilo bi ocenila z 2/3, saj menim da je tematsko besedilo dobro, dodatno pa bi lahko bilo boljše. Kakovost ustvarjenih fotografij bi ocenila s 5/5 zaradi vloženega truda in ustreznimi rezultati. Galerije slik bi ocenila s 3/3, ker sem sledila navodilom, poimenovanje vsake posamezne slike pa se mi ni zdelo potrebno saj si tudi manj razumevajoče slike sledijo v zaporedju, kot jih narekuje in pojasnjuje besedilo nad njimi. Licence, vire in objavo bi ocenila z 1/2, zgolj ker včasih spregledam tehnične napake. Samorefleksijo pa bi ocenila z 2/2, ker je sicer kratka a tudi jedrnata in obsega vse pomembne misli.

• Kje in kako bom lahko pridobljeno znanje uporabila tekom študija in na svoji poklicni poti?

Menim, da mi je naučeno že na sploh nekoliko dvignilo raven razumevanja spletišč in nanj vezanih zadev, torej mi pridobljeno znanje lahko pomaga že v mojem vsakdanu. Sicer pa lahko naučeno pomaga pri digitalni nadgradnji mojih bodočih del na fakulteti in mi olajša delo s spletnimi objavami, ustvarjanju slikovnega gradiva in razumevanju drugih avtorskih del v samem poklicu.

• Kaj mi je bilo pri projektu najljubše in kaj najmanj?

Zelo sem uživala v pridobivanju in obdelovanju fotografij, skupinskem delu v učilnici, zaradi radovednosti pa me je pritegnilo tudi delo z licencami. Manj ljubo pa bi je bilo navajanje virov in deli refleksije, zaradi potrebne zbranosti in neodločenosti.

• Kaj bi spremenila v definiciji projekta, da bi bil boljši?

Med pisanjem tematske vsebine me je motilo, da nisem imela natančno določene ciljne publike. Zavedam se komu je tema namenjena, samo besedilo pa ne. Zaradi kompleksnosti teme in dodatkov, ki ne spadajo pod obvezno znanje v 4. razredu sem se odločila pisati, kot da je besedilo brano ali povzeto s strani učitelja učencem, ni pa namenjeno za samostojno branje četrtošolcev v razredu ali doma, če prebrano ni pojasnjeno.

POVEZAVE V PROJEKTNI NALOGI

• Arnes splet
• Beta license chooser za oblikovanje licence
• Photoscape X za oblikovanje slik
• Openverse za pridobivanje slikovnega gradiva
• Pixabay za pridobivanje slikovnega gradiva

VIRI

Podgorski, M. (2024). Kras kot matična pokrajina na jugozahodu Slovenije ter kras kot naselbinsko ime in značilno površje s kraškimi pojavi. Geosvet. Sneto (14. 4. 2024) z naslova: https://geografija.site123.me/geoblog/kras-kot-mati%C4%8Dna-pokrajina-na-jugozahodu-slovenije-ter-kras-kot-naselbinsko-ime-in-zna%C4%8Dilno-povr%C5%A1je-s-kra%C5%A1kimi-pojavi

Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za družbo. (2011). Program osnovna šola. Družba. Učni načrt. Sneto (13. 4. 2024) z naslova: https://www.gov.si/teme/programi-in-ucni-nacrti-v-osnovni-soli/